Filozofija naravoslovja

62-007  Filozofija naravoslovja

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: prof. dr. Ernest Ženko

  Vsebina

Sodobna družba se tudi v 21. stoletju še vedno močno naslanja na pridobitve razsvetljenstva, katerega podlago v veliki meri predstavlja razvoj novoveške znanosti, ki svoje začetke povezuje z Galilejem in svoje vrhove dosega z Newtonom, Lavoisierjem, Darwinom ter mnogimi drugimi. Vendar pa temelji, na katerih lahko razvija svojo vednost o naravi, ne sodijo v 17. ali 18. stoletje, pač pa na pomembne nastavke, ki omogočajo razvoj v tej smeri, naletimo že pri antičnih mislecih – od Talesa, ki porodi vprašanje po ἀρχή oz. temelju, prek Pitagore, ki dojame vlogo števila, do Platona, Aristotela in naslednikov, ki razvijajo ontološke in epistemološke podlage naravoslovne znanosti. Tako kot v preteklosti, tudi danes (če ne še bolj) filozofska refleksija naravoslovja predstavlja enega izmed bistvenih vpogledov v aktualno družbeno situacijo, brez katere nam ostane prikrit eden izmed njenih ključnih elementov.
Predmet Filozofija naravoslovja v tem smislu ponuja prikaz zgodovinskega ozadja in temeljnih idej ter miselnih tokov, ki so privedli do sodobnih naravoslovnih znanosti, pri čemer se osredotoča na konkretne primere znanstvenih praks. Obravnavane tematike se navezujejo na utemeljitev in avtoriteto znanosti pri čemer iščemo odgovore na temeljna vprašanja, kot so razmerje med znanostjo in dejanskostjo, kaj je značilno za logiko in metodologijo naravoslovnih znanosti? Kaj pomenita eksperiment in interpretacija, da bi lahko odgovorili na vprašanje, kaj je »znanstveno dokazano«? Ob tem se soočimo z vprašanji formalnih sistemov in njihovih elementov: aksiomi, pravila sklepanja, teorem, dokaz, neodločljivost ipd.
Pomemben del predmeta predstavljata zgodovina in analiza temeljnih znanstvenih paradigem, kot so aristotelovska znanost, pitagorejska paradigma in v tem kontekstu Ptolemej, s čimer trčimo ob  vprašanje odnosa med fiziko in metafiziko in po drugi strani naletimo na problem empirije. Nadalje sledimo razvoju novoveške znanost (Kopernik, Galileo, Newton, Leibniz, Darwin itn.) s poudarkom na tistih avtorjih in miselnih tokovih, ki zaznamujejo razvoj naravoslovja (npr. mehanicizem). S kritiko newtonske paradigme vstopimo v 20. stoletje in spoznavamo revolucionarne teorije, razvite v začetku tega stoletja (relativnostna teorija, kvantna mehanika). Seznanimo se s strukturo mikrosveta: od atomov do kvarkov in leptonov in tudi makrosveta, kjer naletimo na teme, kot so kozmologija; standardni model; kompleksni sistemi; determinizem; sodobna biologija in genetika; mejniki v razvoju klasične in molekularne genetike ter razvoj biotehnologije.
Nadalje se soočimo še z razmerjem med naravoslovjem in družboslovjem, pri čemer naletimo na  različne stereotipe in hierarhije v znanosti (»trde« in »mehke« znanosti); aroganco in medsebojno kritiko (Sokalova potegavščina in posledice). Pregledamo tudi, kako filozofija znanosti danes interpretira naravoslovje (Popper, Feyerabend, Lakatos, Kuhn) in skušamo ugotoviti, kje poteka meja znanstvenega spoznanja. Naposled naravoslovje postavimo še v družbeni kontekst in se vprašamo po vlogi znanosti v družbi, kulturi in umetnosti. Zanima nas odnos naravoslovja kot bazične znanosti do njenih tehnoloških aplikacij in nenazadnje, kakšna je njegova prihodnost.

  • Utemeljitev in avtoriteta znanosti: razmerje med znanostjo in dejanskostjo; logika in metodologija naravoslovnih znanosti; eksperiment in interpretacija; kaj je »znanstveno dokazano«?
  • Formalni sistemi: aksiomi, pravila sklepanja, teorem, dokaz, neodločljivost.
  • Zgodovina in analiza temeljnih znanstvenih paradigem: aristotelovska znanost, Ptolemej; fizika in metafizika; novoveška znanost (Kopernik, Galileo, Newton, Leibniz in Darwin); mehanicizem; 20. stoletje (relativnostna teorija, kvantna mehanika, kozmologija in »teorija kaosa«). Struktura mikrosveta: od atomov do kvarkov in leptonov; LHC. Struktura makrosveta: kozmologija; standardni model; kompleksni sistemi; determinizem; biologija in genetika; mejniki v razvoju klasične in molekularne genetike ter razvoj biotehnologije.
  • Razmerje med naravoslovjem in družboslovjem: hierarhija v znanosti (»trde« in »mehke« znanosti); aroganca in medsebojna kritika (Sokalova potegavščina); vloga filozofije znanosti.
  • Vloga znanosti v družbi, kulturi in umetnosti: družbena vloga znanosti in mesto znanosti v družbi in kulturi 21. stoletja ter primerjava s preteklimi obdobji; znanost in tehnologija, scientizem in tehnokracija; prihodnost naravoslovnih znanosti (od fizike do genetike in naprej).

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo