Filozofija prava

62-006  Filozofija prava

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: izr. prof. dr. Matjaž Nahtigal

  Vsebina

Malo je fenomenov, s katerimi se preprosto moramo srečevati vsak dan. Pravo je eden izmed njih. Označevalec »pravo« nas najprej asociira na delo pravnikov, v državnih organih in odvetniških pisarnah, ali na odmevne primer pred sodišči. Toda pri tem spregledamo, da se vse od preprostega nakupa, preko vožnje z avtobusom, do vpisa na fakulteto zgodi v mediju prava. Zato sleherna kritika položaja človeka v družbi eo ipso kritika njegove pravne regulacije. Še več, pravo je fenomen, kjer se družbena patologija najbolje prepozna. Taka je, denimo, Marxova kritika, ki dokazuje, da je že goli obstoj prava – ne le takšen ali drugačen zakon – znamenje, da je v družbo vgrajen defekt. Kajti, če bi sobivanje temeljilo na pravičnih razmerjih, pravo kot prisilni instrument družbenega podrejanja, sploh ne bi bilo potrebno. Prisila je dokaz za odsotnost pravičnosti, zato je pravno reguliran človek, izkoriščan človek.
Druga smer pravne filozofije vidi v pravu neizogibno ali celo vzvišeno komponento sobivanja ljudi. Da je pravo neizogibno lahko razumemo na primeru prometne ureditve: predstavljamo si, kako bi potekal promet brez slehernih prometnih predpisov. Težje je razumeti, v kakšnem smislu naj bi bilo pravo kraj, kjer se človek dovrši ali celo osvobodi. Toda predstavljajmo si, da ne bi bilo prepovedi tatvine, nasilja, umora itd., bi bilo tedaj naše življenje bolj svobodno? Ali ravno nasprotno? Izkaže se, da okoliščina, da ne krademo ni nekaj kar nas omejuje, marveč je sine qua non za dostojanstvo človeka.
Tretji pogled poskuša slediti strogim znanostim (tj. naravoslovju) in pravo obravnavati na znanstven način. Govorimo o pravnem pozitivizmu. Tako kot se inženir ne sprašuje, kaj bo prevažalo letalo, ki ga načrtuje, tako se pravni pozitivist ne sprašuje o vsebini prava. Zanima ga le čisto formalna logika delovanja prava. Eden od takih pristopov pravo obravnava kot pooblastilo za nadaljnje nastajanje prava. Primer: če študent stoji pred predavalnico, to ni pravno dejstvo. Če vstopi, to postane pravno dejstvo, saj mu prisotnost na predavanjih daje pravico za pristop k izpitu. Opravljen izpit nadalje omogoča izdajo diplome, le-ta zaposlitev, ta spet plačilo itd. Ta pogled pravo razume kot sistem stikal, ki odprejo ali zaprejo dinamiko med pravnimi subjekti.

  • Pojem prava: Pojem prava med normo in prisilo, Legitimacija in limtacija državne oblasti, Violentia in potestas
  • Pravo in svoboda (I. Kant, G.W.F. Hegel):Razmejitev prava in morale, Notranja in zunanja zakonodaja, Dedukcija pooblastila za prisilo, Abstraktno in spekulativno razumevanje svobode, Pravo in pripoznanje, Pravo in krivica, Utemeljitev kazni
  • Pravo in nesvoboda (J.J. Rousseau, K. Marx):Pravo kot legitimacija neenakosti, Družbena pogodba, Odtujitev, Občanska družba in država, Pravo in ideologija, Človeška emancipacija, Pojem lastnine
  • Pravo kot forma (J. Austin, H. Kelsen, H. L. A Hart):Pravo kot znanost, Pravo med pravičnostjo in ukazom, Problem ločevanja med zakonodajalcem in hudodelcem, Pravo kot norma, Uporaba in nastajanje prava, Hierarhija pooblastil, Temeljna norma, Primarna in sekundarna pravila
  • Pravo in postmoderna (R. Dworkin):Zaton ideje sistema, Pravilo in načelo, Pomen interpretacije za pravo, Empirični in teoretski spor, Ideja Herkulesa, Pravo kot integriteta

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo