Globalizacija družbe(nega) in antipolitika

62-010  Globalizacija družbe(nega) in antipolitika

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: izr. prof. dr. Tonči Ante Kuzmanić

  Vsebina

Razumevanje politike, političnega mišljenja, razsojanja in delovanje je tisto, kar v naši dobi sodi med Najtežjega vprašanja in probleme. Hkrati pa je to tisto, kar je Najvišje in čemur se sploh ne moremo in tudi ne smemo odreči, ne da bi za to plačali najhujšo izmed možnih, antipolitičnih ceno, ki je padec v post-totalitarizem in socialni inženiring ob hkratni izgubi demokracije.

Obenem je »razumevanje politike« v naši dobi tudi nekaj, kar je dobesedno nemogoče doseči po neposredni poti in torej na način in medias res spraševanja »kaj je to (politika)«. Gre za dobo presežne tehničnosti, ki politike tako rekoč sploh ne pozna in v kateri je v toliki meri vse postalo politično, da od same politike - ravno zavoljo te političnosti - dobesedno ne (pre)ostane nič drugega kot le še tehnike ravno tega političnega gospostva (politike tehnē). To slednje v končni instanci pomeni seveda podložnost najmogočnejši medijski manipulaciji, ki jo je kadar koli bila deležna katera koli izmed živečih generacij in ki je ravnokar na delu sredi t.i. razvite in naprednega Zahoda.

Kratko malo, politika in politično nista eno in tudi nista isto, medsebojno razlikovanje pa je nujna metodološka predpostavka za razumevanje politike in političnega delovanja. Načini postavljanja, razumevanja in prakticiranja, ki sledijo iz Aristotela, Arendtove… nikakor namreč niso isti kot tisti, ki sledijo iz Machiavellijevega, Marxovega, Schmittovega ali Derridajevega horizonta. Naučiti se razlikovati to dvoje pomeni zatorej v veliki meri »negativno« razumeti za kaj pri politiki gre. To slednje je zatorej možno šele skozi razumevanje tistega, kar je ne-politika oz. anti-politika in torej »po ovinku« ter nadvse praktično (analitike poznanih, a vse prej kot znanih historičnih primerov in položajev).

Predmet se potem takem ukvarja predvsem z razpiranjem konceptualnih in historičnih dimenzij (zmeraj na konkretnih primerih) problematike anti-politike, in sicer na širokem loku od omogočanja razumevanja silno zahtevnih dogodkov in tudi »kategorij« kot so: družba, kapital, delo, izdelovanje, država, tehnika, politično, sila, nasilje…, vse tja do »odprte družbe«, »globalizacije«, »trga«, »diskurza« in »medijev« ter neštetih drugih, ki sodijo v danes razvejano območje antipolitčnih tehnik gospostva, sevanju katerih smo vsakodnevno izpostavljeni.

  • Razumevanje globalizacije skozi začenjanje in razvoj družbenega: narava (physis), skupnost (najprej koinonia ethnos, na to Gemeinschaft) in družba (Gessellschaft): Tönnies
  • Družbeno v dobi helenizma in stoicizma kot apeiron: kozmopolit – prvo družbeno bitje ali moralno bitje družbenega samoosvobajanja
  • Krščanstvo in prvo globaliziranje: kristjan – drugo družbeno in moralno bitje (Kristus kot model) ali bitje osvobajanja skozi obveznosti in moralo: Cicero in Avguštin: Civitas Dei
  • Protestantizem: Civitas terrena – družbeno bitje (ens socialis), ki se revolucionarno spušča na zemljo in samo-osvobaja: problem dela in izdelovanja (ponos, poiein) – Max Weber
  • Rinascimento: svobodno in celovito družbeno bitje humanizma (Valla, della Mirandola, Ficino): utopije družbenega (Campanella, Morus) in problem ustvarjanja (poiesis)
  • Družbeno bitje in prvo pojavljanje družbe hkrati z moderno državo: Machiavelli in razsvetljenstvo do Francoske revolucije ter zmaga nad Gemeinschaft-logiko fevdalizma (Napoleon in moderna država-nacija-družba)
  • Družba in ekonomija ali drugo pojavljanje družbe: kapitalizem, Natual philosophy in Edinbourgško razsvetljenstvo (nacionalna in politična ekonomija) in kolonializem (Locke)
  • Romantična slika družbe(nega bitja), ki se izenači s skupnostnim: estetizacije in moralizacija družbe – Hegel in problem »norenja svobode« družbenega bitja
  • Družboslovje I. : utopični socialisti, Saint-Simon in Comte – pozitivizem in znanstveno ustvarjanje/proizvajanja ter krmiljenje (kybarnain) družbe
  • Kritika nacionalne/politične ekonomije: Marx in utopično socialisti – prve kritika družbe in alternativni družbeno-socialni projekti (razlika med social & societal, socialnim in družbenim)
  • Družboslovje II. Sociologije, politologije…: pragmatizmi in funkcionalizmi, socialni inženiring in kibernetika
  • Kritika družbe, družbenega in vsega družboslovja: Arendt in Castoriadis – perspektive politike in političnega delovanja
  • Post-modernizem in zadeva managerskih teorij družbenega: globalna družba in depresija post-kapitalizma.
  • Globalizacija: kaj je Tisto kar se in kako se globalizira?
  • Sklep: kako misliti in razumeti globalizacijo?

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo