Kapitalizmi in prihodnost demokracije

62-015  Kapitalizmi in prihodnost demokracije

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: izr. prof. dr. Matjaž Nahtigal

  Vsebina

Izhodišče mednarodnih organizacij, kot so IMF in Svetovna banka, Svetovna trgovinska organizacije, OECD ter njihovih akademskih podpornikov je, da obstaja en sam, univerzalen in torej najbolj uporabljiv ekonomski, socialni, pravni in politični model, h kateremu morajo težiti vse države tega sveta. Če bi naj postale države tretjega sveta in druge države podobne najbolj razvitim in naprednim državam prvega sveta, morajo prevzeti njihov ekonomski, socialni in širši družbeni model.

Vendar prevladujoča teorija konvergenčnosti – teorija enega samega, univerzalnega in najboljšega možnega modela – pozablja, da obstajajo tudi med najbolj razvitimi državami velike institucionalne in družbene razlike med posameznimi ureditvami. Obstajajo družbe in države, ki imajo veliko večji poudarek na zagotavljanju višje stopnje družbene in socialne kohezivnosti. Obstajajo družbe, ki dajejo večji normativni poudarek na široki participaciji zaposlenih pri upravljanju gospodarskih družb in obstajajo modeli, ki omogočajo veliko širšo vključenost prebivalstva v ustvarjalnih, proizvodnih, tehnoloških, storitvenih, izobraževalnih in skrbstvenih dejavnosti. Področje ekonomske demokracije in okrepljene ustavne demokracije 21. stoletja, premalo poznane in premalo izkoriščene priložnosti, bodo zato osrednja tema pri predmetu.

Metodološko bo predmet potekal s pomočjo aktivne participacije študentov, s skupnim razmislekom in iskanjem alternativnih možnih modelov, bolj primernim za raznolike družbe in države 21. stoletja, tako v evropskem kot v globalnem kontekstu. Če se želi človeštvo razvijati v bolj uravnoteženi, bolj trajnostni smeri kot smo priča trendom danes, mora biti dopuščeno, da se razvija v raznolikih smereh.

  • Uvod v predmet, predpostavke in metodološki prijemi (kriza)
  • Tri kritike: kapitalizma, socializma in globalizacije (kaj je to kritika danes, kako je sploh moč nekaj kritizirati?; kaj je to negacija in kakšne so značilnosti negativnega mišljenja).
  •  Kaj je to razvoj? ( ali je razvoj nekaj »od zmeraj«, ali je razvoj naraven; kako so se »razvijali« stare, kako pa se razvijajo nove »civilizacije; različni pomeni ekonomije in dela, razvoja in napredka v različnih okoljih in časih; kdaj in kako ter zakaj pride do nastanka »Zahoda« in zahodne civilizacije razvoja (krščanstvo, renesansa in razsvetljenstvo); kakšen vzorec razvoja se oblikuje v Evropi: Anglija industrijske dobe in absolutizacija privatne lastnine)
  • Zakaj takšen in ne drugačen razvoj na Zahodu: ekonomija in politika ( problem Francoske revolucije s stališča razvoja Evrope)
  • Problem razmerja med Evropo in ZDA (kolonializem in anti-kolonialne revolucije)
  • Kaj je to kapitalizem – problem ekonomije, ideologije in interpretacije ( katere so osnovne značilnosti kapitalističnega razvoja; kje so (bile) meje kapitalizma in kapitalističnega razvoja; kdaj nastane in kdaj se izteče kapitalizem: ali je kapitalizem še živ in kako)
  • Marxova kritika politične ekonomije in kapitalizma ( Kaj je to kapitalizem znotraj Marxove teorije, kaj pa pri drugih; kje so meje Marxove kritike politične ekonomije, ali je že zastarela ali ne)
  • Kaj je to socializem? ( ali je socializem lahko alternativa kapitalističnemu razvoju; značilnosti socialističnega razvoja: industrializacija fevdalnih okoljih in »delokracija«; p roblem Lenina, Trockega in Stalina na točki razvoja in industrializma; nastanek in iztekanje socializma: ali je socializem še živ in kako; deindustrializacija kapitalizmov in socializmov)
  • Nove, »mešane« oblike kapitalizma, socializma in »še nečesa« dodatnega: primeri ( socializem + katolicizem (primeri iz Južne Amerike danes);  socializem + kapitalizem (primer Kitajske danes); socializem + tradicionalizem (primeri iz Afrike in Azije danes))
  • Kaj je to globalizacija, problem post-kapitalizma in post-socializma - kriza ( kritika globalizacije, post-kapitalizma in post-socializma)
  • Managerska paradigma razvoja in kritika le-te ( kaj je to management; v kakšnem razmerju sta management in post-socializem; v kakšnem sta razmerju post-kapitalizem in globalizacija; kriza managementa)
  •  Kakšna je možna »nova družba« s stališča razvoja (o mejenost možnosti razvoja (sustainability complex); Ali je prihodnja družba še zmeraj družba ali pa je koncept družbe sam tisti, ki je izčrpan; Ali je treba začeti misliti v kategorijah skupnosti (koinonia))
  • Kaj bi to lahko bila »skupnost prihodnosti« in v kakšnem je razmerju do politike in političnega delovanja ter »družbe prihodnosti«.
  • Kakšne so oblike sodobne industrijske demokracije? Kako razširite dostop do financiranja, tehnologij, know-how, za kar največji krog deležnikov na trgu?
  • Kakšne so oblike sodobne okrepljene ustavne demokracije? Kako okrepiti vlogo in pomen sodobne civilne družbe pri oblikovanju nacionalnih in nadnacionalnih razvojnih strategij v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj uravnotežene družbe?

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo