Kritična zgodovina propagande

62-018  Kritična zgodovina propagande

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: prof. dr. Ernest Ženko

  Vsebina

V današnjem govorjenju je oznaka »propaganda« pogosto rabljena za označevanje informacijske manipulacije, mnogokrat pa služi zgolj za diskreditacijo nezaželenih argumentov in naracij nasprotnika. Splošne predstave propagando najpogosteje povezujejo z avtoritarnimi oblikami vladavine, njene zgodovinske začetke pa tako rekoč vzporejajo z nastankom prvih organiziranih oblik človeškega življenja.

Ker je vprašanje organizirane manipulacije informacij danes relevantno za vse nas in ker je na tem področju precej pojmovnih nejasnosti in ahistoričnih posploševanj, je predmet Kritična zgodovina propagande osredotočen na zgodovinsko razumevanje nastanka moderne propagande kot specifično nove znanstvene tehnike, o kateri lahko govorimo šele ob pojavu množične družbe, znanosti o družbi, vojnih principov organiziranja in medijev množičnega komuniciranja v času ob prehodu v 20. stoletje. Študentke in študenti se bodo na predavanjih in s skupnim branjem seznanili s temeljnimi deli tistih avtorjev (E. L. Bernays, I. Lee, W. Lippmann, H. Lasswell, J. Goebbels), ki so podali prve programske stavke in položili sistematične osnove propagandne manipulacije ter legitimirali njeno rabo kot univerzalne tehnike za učinkovito organiziranje družbe in upravljanje ljudi. S študentkami in študenti bomo brali in razpravljali o zgodovinskem kontekstu, temeljnih premisah, definicijah in teoremih, na katerih so bile osnovane in legitimirane tehnike moderne propagande ter kako so se le-te povzemale in razvijale v nadaljevanju kot PR, »agenda setting«, »opinion management«, »engineering of consent«, itd.

Zgodovinska obravnava in branje temeljnih del nam bo omogočilo, da prevprašamo nekatera ključna mesta, ki so odločilnega pomena pri mišljenju in razumevanju tega fenomena: propaganda kot antipolitika, prispevanje družbenih znanosti k formaciji propagandnih tehnik, javnost in medijsko občinstvo, obnašanje in delovanje, družbeni inženiring, tehnokracija …

  • Uvod: Pojasnitev in razdelava temeljnih pojmov: moderna propaganda, znanstvena tehnika, znanost o družbi, družbeni inženiring, upravljanje in politika, vodenje in vladanje, delovanje in ustvarjanje.
  • Progresivna doba v ZDA (1880-1920): Inženirsko gibanje in nastop »družbenega inženiringa« ter znanstvenega managementa kot paradigme organiziranja in krmiljenja družbe kot celote.
  • Znanosti o družbi ter iskanje družbenih zakonitosti znotraj sveta človeških zadev kot notranji del nastajanja in formiranja tehnik in vednosti upravljanja (socialna psihologija, množična psihologija, behaviorizem, sociologija).
  • Komunikacija kot družbotvorje: Instrumentalno pojmovanje komunikacije kot funkcije družbe. Formacija komuniciranja kot znanstvenega koncepta in njegova vloga znotraj teorij znanstvenega managementa, teorij organizacij in kibernetike.
  • Moderna propaganda in PR kot »antipolitika«: Instrumentalno izrabljanje jezika in izdelovanje enovitih občutenj in mentalnih slik sveta za namene enotne in učinkovito delujoče družbe. (E. L. Bernays, W. Lippmann, H. Lasswell, J. Goebbels)
  • Temeljni teoremi propagande: izdelovanje privolitve, inženiring mnenj, agenda setting, gatekeeping
  • Moderna propaganda kot vojna tehnika strateškega planiranja množične manipulacije in razpolaganja s človeškimi kapacitetami.

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo