Predmet obravnava islam, njegove glavne značilnosti, delitev na različne veje in (pod)ločine ter družbenopolitični razvoj muslimanskega sveta skozi zgodovino. Obravnava tudi krščanstvo, njegove glavne značilnosti in delitev na različne skupine. Ob tem obravnava odnos islama do krščanstva skozi teološko prizmo ter odnos muslimanov do krščanskih skupnosti v muslimanskem svetu. Opredeljuje glavne točke konflikta med muslimanskim in krščanskim (zahodnim) svetom skozi zgodovino ter politične in družbenoekonomske elemente, ki v sodobnem času najbolj vplivajo na odnose med obema svetovoma, predvsem v luči stanja, vzpostavljenega v kolonialnem obdobju. Pri tem vsebuje tudi razlago o možni nekonvencionalni, politični vlogi religije. Končno obravnava odnose med suniti in šiiti skozi zgodovino in v sodobnem času, tudi kot posledico interakcij med muslimanskim in krščanskim (zahodnim) svetom.
Teme:

• Definicija religije in njene temeljne funkcije.
• Islam: nastanek ter teološke, politične in socialne značilnosti.
• Krščanstvo: nastanek ter teološke, politične in socialne značilnosti; delitev na različne skupine (zgodnje krščanstvo in delitve na podlagi kristoloških sporov; katolicizem, pravoslavje, protestantizem).
• Delitev islama na različne veje (sunizem, šiizem, haridžizem); glavne politične in teološke razlike med sunizmom in šiizmom; delitev znotraj vej na ločine (šiizem) in pravne šole (sunizem).
• Razvoj muslimanskega sveta skozi zgodovino v okviru specifičnih družbenopolitičnih sistemov (kalifatov).
• Odnos islama do krščanstva (teološke podobnosti in razlike) ter odnos muslimanskih oblasti do krščanskih skupnosti v muslimanskem svetu.
• Glavne točke konflikta med muslimanskim in krščanskim (zahodnim) svetom skozi zgodovino (križarske vojne, obdobje kolonializma-imperializma) ter strukturne posledice kolonialnega obdobja (strukturalistična teorija mednarodnih odnosov).
• Najpomembnejši elementi, ki vplivajo na odnose med muslimanskim in krščanskim (zahodnim) svetom v sodobnem času (Palestina, agresivni posegi krščanskega-zahodnega sveta v muslimanski svet, zahodno vsiljevanje neoliberalne družbenoekonomske paradigme, globalizacija in neupoštevanje posebne kulturne identitete); aplikacija koncepta kulturne obrambe.
• Odnosi med suniti in šiiti skozi zgodovino; trajni vpliv zunanjih, nemuslimanskih intervencij v muslimanskem svetu (križarji, Mongoli, kolonializem).
• Odnosi med suniti in šiiti v sodobnem času; vpliv ameriško vodenega napada na Irak (2003) na te odnose; sunitsko-šiitska državljanska vojna v Iraku z vidika pristopov glede vloge religije pri nastanku nasilja (primordializem, instrumentalizem, konstruktivizem) in aplikacija koncepta kozmične vojne; državljanska vojna v Siriji.