Umetnost in kultura

62-012  Umetnost in kultura

magistrski študijski program druge stopnje Politologija

Nosilec: prof. dr. Ernest Ženko

  Vsebina

V pojmovanju moderne družbe področje umetnosti (oz. širše: kulture) predstavlja domeno, ki jo zaznamuje visoka stopnja avtonomije glede na druga področja, s čimer ohranja svoj ustvarjalni moment in – s tem, ko počne to, česar druga področja ne počnejo, ter ohranja svojo funkcijo, ki je v tem, da nima funkcije – omogoča vitalnost celotni družbi. Čeprav danes velja, da umetnost in kulturo najdemo v vseh družbah, je specifičnost razvoja in pojmovanja umetnosti in kulture v zahodni modernosti tista, ki nam omogoči razumeti tako njun nastanek, razvoj, kot tudi njegove posledice, ki vodijo naposled v institucionalizirano in deloma hermetično sodobno umetnost ter množično in globalizirano kulturo.

Predmet Umetnost in kultura tako obravnava specifično vlogo umetnosti in kulture v kontekstu družbenega skozi čas in ob konkretnih primerih iz umetnostnih in kulturnih praks. Pri vprašanjih, ki zadevajo umetnost, se osredotoča na zgodovinski razvoj pojma umetnosti od antike, prek razsvetljenstva, do sodobnosti. Ob tem bodo izpostavljene predvsem naslednje teme, ki omogočajo razumeti vlogo umetnosti kot specifičnega polja v okviru družbe: nastanek in razvoj estetike kot filozofije umetnosti, obenem s ključnimi avtorji; razvoj estetike kot filozofske discipline, katere področje je umetnost, obenem s pojmi, kot so lepo, forma, ustvarjalnost, sublimno itn; avtonomija umetnosti in njene posledice; historične avantgarde in modernizem; postmodernizem in naposled konec umetnosti. V kontekst omenjenih obravnav seveda sodijo tudi tiste, ki umetnost povezujejo implicitno ali eksplicitno s politiko in utopijo.

Z vidika kulture bodo izpostavljene specifične metodološke teme oz. pristopi pri preučevanju kulturnih vsebin (fenomenologija, strukturalizem, dekonstrukcija, psihoanaliza), poudarek pa bo na sledečih vidikih: jezikovni obrat in vizualni obrat; kulturni študiji kot vpeljava množične kulture in antropološkega pogleda na kulturo v domeno relevantnih oblik proučevanja kulture, ki na ta način odstopa od tradicionalnega pogleda na kulturo kot najvišji dosežek nekaterih (genialnih) umov; kultura v kontekstu modernosti in postmodernosti.

Kljub temu, da je Raymond Williams pojem kulture opredelil kot enega izmed dveh ali treh najbolj zapletenih pojmov njegovega jezika (s tem pa tudi našega), je cilj predmeta ponuditi kompetenten prikaz temeljnih (zvečine filozofskih) obravnav kulture in umetnosti in na ta način zagotoviti možnosti za ustrezno razumevanje pojmov in teorij, ki danes predstavljajo temelj za razumevanje družbe in njenega razvoja. Študenti in študentke bodo tako spoznali izvorne teorije, ki so nato pogosto doživljale svoje aplikacije in izpeljave na posameznih področjih humanistike in družboslovja, a brez njihovega poznavanja bi težko trdili, da razumemo svet, v katerem živimo.

  • Vloga umetnosti kot specifičnega polja v okviru družbe
  • Nastanek in razvoj estetike kot filozofije umetnosti; ključni avtorji
  • Temeljni pojmi estetike: lepo, forma, ustvarjalnost, sublimno itn.
  • Avtonomija umetnosti
  • Historične avantgarde in modernizem
  • Postmodernizem in konec umetnosti
  • Umetnost in politika; utopija
  • Jezikovni obrat in vizualni obrat
  • Kulturni študiji
  • Antropološki pogledi na kulturo
  • Kultura v kontekstu modernosti in postmodernosti
  • Medkulturnost in globalizacija

Družbena omrežja

Izobraževanje

Kazalo