Kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

V okviru tedna Katedre za pravo UP FM, ki poteka od 4. do 11. junija 2018, objavljamo v novicah na naših spletnih straneh članek dr. Valentine Franca, izredne profesorice za področje prava. Članek obravnava tematiko delovnopravnega varstva prihodnosti in je bil prvič objavljen v tematski izdaji glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Delavska enotnost. Vabljeni k branju.

Kako bomo delali v četrti industrijski revoluciji, koliko delovnih mest bo odpadlo, koliko se jih bo na novo ustvarilo in predvsem ali bodo delavci s svojimi znanji ter kompetencami temu kos, so vprašanja, ki burijo tako nacionalno kot mednarodno javnost. Odgovori so daleč od preprostih, vendar ker rešitve načeloma ni dobro prepuščati naključju, se je več kot treba ukvarjati s tem, kakšen trg dela si želimo in kako naj bo delavec prihodnosti varovan z normami delovnega prava.

Glavno grožnjo obstoječemu sistemu delovno- in tudi socialnopravnega varstva predstavljajo civilna razmerja, torej opravljanje dela izven pogodbe o zaposlitvi. Trenutno namreč še vedno velja, da je pogodba o zaposlitvi tista, ki odpira vrata v zaščito delavca kot šibkejše stranke v odnosu do delodajalca. Z željo po večji prožnosti ter stroškovni učinkovitosti se že dalj časa kažejo pritiski na trgu dela po sodelovanju z delavci (ki čez noč postanejo izvajalci storitev) na podlagi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o poslovnem sodelovanju, ko storitev izvaja samostojni podjetnik. Ob tem pa ne gre prezreti, da si marsikateri posameznik želi takšnega sodelovanja, saj naj bi mu med drugim omogočalo večjo svobodo. Na podlagi takšnih razmišljanj se v drugih evropskih državah bohoti tudi delo prek spletnih platform. Kako se odzvati na te spremembe? Ali vztrajati na stališču, da je pogodba o zaposlitvi tisti temelj, ki omogoča uresničevanja delovnopravnih pravic ali priznati te pravice tudi tistim, ki delajo izven delovnega razmerja?

V izhodišču se je treba zavzemati za enake možnosti ter za enak položaj vseh na trgu dela. Pa je temu tako? Vzemimo za izhodišče minimalno plačo oziroma plačilo. Ta je v našem sistemu pridržana za tiste, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (tako minimalna plača kot plače, določene v kolektivnih pogodbah); minimalno plačilo v obliki urne postavke pa je določeno zgolj za občasno in začasno delo študentov in upokojencev. Na podlagi zakonske ureditve bi to moralo veljati tudi za ekonomsko odvisne osebe, vendar praksa kaže, da se ta status redko uporablja in posledično se ne uresničuje. Torej, na trgu dela imamo celo kopico posameznikov, ki kot »lažni« samozaposleni, ekonomsko odvisne osebe, podjemniki ipd., nimajo nobenega pravnega varstva glede minimalnega plačila. Da o vprašanjih delovnega časa, delovnih pogojih, izobraževanja in usposabljanja niti ne govorimo. Bi bilo torej smiselno tudi njim zagotoviti vsaj minimalno delovnopravno varstvo? Čeprav se nam odgovor kaže pozitiven, se je treba hkrati vprašati, kakšne bi lahko bile potencialne posledice takšne odločitve. Če bi ostale oblike približali pogodbi o zaposlitvi, se postavlja vprašanje, zakaj bi potem sploh sklepali pogodbo o zaposlitvi, kot jo poznamo danes? Bi potem morali preoblikovati koncept pogodbe o zaposlitvi, da bi še ustrezala tako spremenjenim dejanskim razmeram? Bi s tem imeli širši krog posameznikov na trgu dela zagotovljeno minimalno delovno pravno varstvo? Verjetno da.

Po drugi strani bi lahko takšen razvoj pripeljal do dodatne segmentacije na trgu dela. Čeprav ne moremo mimo dejstva, da se z njo srečujemo že nekaj časa: najprej se je kazala kot prepad med tistimi, ki so imeli pogodbo za določen in nedoločen čas, zdaj razpravljamo o tistih, ki imajo pogodbo o zaposlitvi, in tistih, ki delo opravljajo na podlagi civilnih pogodb. Bi bilo torej boljše, če bi to tudi formalno priznali in zagotovili (vsaj na kratek rok) boljši položaj tistim, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi? Pri tem ne moremo mimo dejstva, da določeno delovnopravno varstvo danes že imajo študenti, upokojenci in ekonomsko odvisne osebe. Je torej zakonodajalec že nakazal svojo odločitev?

Preden se odločimo za takšen možni razvoj dogodkov, se je vseeno treba za hip ustaviti in pretehtati, ali je bilo storjeno vse v okviru sedanjega sistema. Podrobnejši pregled dogajanja na trgu dela pokaže, da kar precejšnje število tistih, ki delajo kot samostojni podjetniki ali ekonomsko odvisne osebe, študenti ter tudi kot fizične osebe prek podjemne ali avtorske pogodbe, opravljajo delo v okoliščinah, ki ustrezajo elementom delovnega razmerja. Čeprav statistika, ki bi to potrdila, ne obstaja, lahko glede na poznavanje razmer sklepamo, da veliko takih posameznikov iz različnih razlogov (kot na primer strah pred izgubo dela, nepoznavanje zakonodaje, dolgotrajnost sodnih postopkov ipd.) ne zahteva sklenitve delovnega razmerja. Če bi želeli to doseči, bi bilo treba nedvomno okrepiti nadzor, poenostaviti postopek ter opolnomočiti posameznike za prepoznavo takšnega položaja. Kljub neuspelim poskusom v preteklosti bi kazalo razmisliti o določenih omejitvah študentskega dela ter napore usmeriti v iskanje ustreznejših načinov prehoda mladih iz študija v delovno okolje. Možnosti za iskanje rešitev na tem področju so tudi v socialnem dialogu, zlasti v tistih panogah, kjer je ta problematika najbolj pereča. S spremembo instituta pogodbe o zaposlitvi ter delovnopravnega varstva, kot ga poznamo danes, se pod vprašaj postavijo tudi kolektivna delovna razmerja ter ne nazadnje celoten sistem socialne varnosti, zato se je treba teh vprašanj lotiti premišljeno ter poskušati predvidevati vse posledice, preden se odpirajo ali zapirajo vrata delovnopravnega varstva prihodnosti. Kljub zahtevnosti pa se jih je treba lotiti in ne prepuščati rešitev prostemu toku dogodkov.

Izr. prof. dr. Valentina Franca

 

Poobjava članka s privolitvijo uredništva glasila Delavska enotnost. Članek je bil prvič objavljen v tematski izdaji glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Delavska enotnost 30. 11. 2017, ki je bila posvečena pogodbi o zaposlitvi.

11. junij 2018 | FM | Raziskovanje in svetovanje

Družbena omrežja

Kazalo