Katere osebnostne lastnosti vplivajo na prevare in etične dileme

V četrtek, 31. 3. 2016, je v sklopu predmeta Bilančno in finančno pravo na podiplomskem študijskem programu Pravo za management potekalo predavanje gostujoče predavateljice prof. dr. Lori Kopp s Fakultete za management Univerze Lethbridge, Alberta, Kanada.

ACFE (Association of Certified Fraud Examiners) je na podlagi študije o globalnih prevarah objavila podatke, da imajo podjetja vsaj 5 % izgub prihodkov zaradi prevar. Predavateljica je predstavila, katere osebnostne lastnosti vplivajo na prevare v podjetjih in s tem na računovodske izkaze. Izpostavila je tri okoliščine, ki vplivajo na posameznika, da prevaro izvrši. Povezujejo jih v tako imenovani “fraud triangle”, ki obsega zaznano priložnost, izvrševanje pritiska in sposobnost opravičiti prevaro. Izvedli so raziskavo, pri kateri so poskušali odgovoriti na naslednji vprašanji: katere osebnostne lastnosti vplivajo na posameznika, da prevaro izvrši in katera posameznikova lastnost, ki ga napoti k izvršitvi prevare, je s to najmočneje povezana. Proučevali so, kakšna je verjetnost, da bodo posamezniki z osebnostnimi lastnostmi, kot so poštenost, machiavellizem, narcizem in vestnost, storili goljufjio. Izvedli so eksperiment, pri katerem so sodelovali študenti v vlogi managerjev pri izdelovanju poročil za podjetje. Postavljeni so bili v različne situacije, kjer jim je bila dana možnost, da pri nekaterih goljufajo. Raziskava je pokazala, da sta poštenost in machiavellizem osebnostni lastnosti, ki pomembno vplivata na možnost prevare. Narcizem in vestnost pa ne. Na vprašanje, zakaj so v določenih obdobjih poročali drugače od dejanskega stanja, je večina sodelujočih odgovorila, da zaradi višje pričakovane vrednosti, sledijo posamezniki, ki so goljufali zaradi višje plače, najmanj pa je bilo tistih, ki so mislili, da je majhna možnost, da bodo odkriti. Ocenjevanje teh osebnostnih lastnosti, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje podjetja, je lahko podjetjem v pomoč pri izbiri kandidatov za zaposlitev. S tem bi se lahko preprečilo goljufije ali znižalo stroške, povezane z njimi. 

Zapis: dr. Tatjana Horvat

1. april 2016 | FM | Mednarodno sodelovanje

Družbena omrežja

Kazalo