Mednarodni posvet o kakovosti visokošolskega učenja in poučevanja

Visoko šolstvo se sooča s številnimi izzivi sodobne družbe, zato se ne samo v slovenskem, temveč tudi v širšem globalnem visokošolskem prostoru širi zavest o potrebnih spremembah. Ena od teh sprememb je nedvomno vpeljava kakovostnega poučevanja in učenja, prilagojenega za 21. stoletje. Zato ne preseneča, da je bilo izboljševanje procesov učenja in poučevanja v visokošolskem izobraževanju osrednja tema mednarodnega posveta, ki ga je organiziral CMEPIUS, v okviru projekta EHEA, programa Erasmus+, v sodelovanju z Ministrstvom Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport.

Organizatorji so na enodnevnem posvetu, ki je potekal 6. aprila 2016 na Brdu pri Kranju, želeli združiti visokošolske učitelje različnih področij in strok, saj izkušnje kažejo, da je največja korist prav v interdisciplinarnem povezovanju in sodelovanju. Na posvet so bili povabljeni tudi študenti in podporno osebje visokošolskih zavodov.

Na presenečenje organizatorja je programski odbor, ki sta ga sestavljali tudi predstavnici Univerze na Primorskem, dr. Sonja Rutar, prorektorica za izobraževanje, in dr. Viktorija Florjančič, ki skrbi za podporo e-izobraževanja na Fakulteti za management, soočil s težko nalogo selekcije številnih prispelih prispevkov. Iz Slovenije in tujine je prispelo več kot 120 prijav za predavanja, predstavitve prispevkov, izvedbo delavnic in okroglih miz. Organizator je poskušal ugoditi, morebiti združiti, čim več prijavljenim temam in s tem učiteljem in raziskovalcem ponuditi možnost, da predstavijo svoje primere dobrih praks ter poiščejo odgovore na izzive današnjega visokega šolstva. Tako se je na koncu predstavilo 100 avtorjev iz več kot 10 držav. Konference pa se je udeležilo še vsaj enkrat toliko udeležencev.

Program konference se je začel s panelno okroglo mizo, ki je vključevala različne deležnike – od slovenske resorne ministrice dr. Maje Makovec Brenčič, predstavnice hrvaškega resornega ministrstva Biljane Birač do visokošolskega učitelja dr. Petra Purga z Univerze v Novi Gorici, raziskovalke visokega šolstva dr. Manje Klemenčič, sicer članice programskega odbora, zaposlene pa na Univerzi Harvard, in predsednika ŠOS Klemna Balanča. Udeleženci okrogle mize so izpostavili potrebe po spremenjenem načinu poučevanja in učenja, ki mu je treba dati priznanje tudi skozi postopke habilitacij visokošolskih učiteljev, kar je bilo pogosto izpostavljeno tudi v številnih sekcijah, ki so sledile v nadaljevanju posveta. Eno od pomembnih ovir kakovostnega poučevanja namreč predstavlja prav neuravnoteženost priznavanja raziskovalnega in pedagoškega dela visokošolskih učiteljev.

Posvet je potekal v šestih vzporednih sekcijah, ki so vključevale delavnice, okrogle mize in predavanja. Sekcije so bile vsebinsko smiselno povezane. Nekatere sekcije so, tako kot plenarni del, potekale v angleškem jeziku, druge pa v slovenskem. Opoldne je posvet prekinila predstavitev posterjev, nato pa so se predstavitve nadaljevala na enak način kot dopoldne.

Posveta so se s svojimi predstavitvami, udeležili tudi predstavniki Univerze na Primorskem. S Fakultete za management je dr. Štefan Bojnec predstavil Vlogo in pomen mednarodnih izmenjav visokošolskih učiteljev, Katarina Košmrlj Model vrednotenja kompetenčnih profilov na študijskem programu, ki ga je pripravila v soavtorstvu z dr. Ano Arzenšek ter dr. Viktorija Florjančič z Izzivi e-izobraževanju v visokem šolstvu. Posveta se je aktivno udeležila tudi dr. Sonja Rutar s Pedagoške fakultete, ki je predstavila Pedagoške izzive visokošolskih učiteljev kot izhodišče načrtovanja razvoja visokošolske didaktike na Univerzi na Primorskem.
Seveda posvet ni bil namenjen le izmenjavi primerov dobrih praks. Časa za obujanje starih in vzpostavljanje novih poznanstev je bilo ob številnih prispevkih skorajda premalo. Med posvetom in po posvetu je organizator prejel številne pohvale in želje po vnovičnem snidenju, kar je seveda tiha želja tudi organizatorja in programskega odbora konference. Seveda se delo programskega odbora še ni končalo. Predavatelji so namreč povabljeni, da svoje predstavitve strnejo v znanstveni ali strokovni prispevek, ki bo po dvojni slepi recenziji kandidiral za objavo v monografiji. Rok za oddajo prispevka je 18. april 2016, tako da bo monografija širši javnosti v branje ponujena še pred dopusti.

Podroben program konference: http://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2015/12/Vsebinski-program_koncni1.pdf

Zbirka povzetkov prispevkov: http://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2015/12/POVZETKI-PRISPEVKOV-program-Final1.pdf 

 

Zapis: dr. Viktorija Florjančič
Foto: Klemen Razinger za CMEPIUS

8. april 2016 | FM | Izobraževanje

Družbena omrežja

Kazalo