Slovenske podjetnike omejuje predvsem način razmišljanja

»Treba je spremeniti filozofijo delovanja, pa tudi poslovne modele. Startupi in znanost delujejo po različnih zakonitostih, vzvodih in mentaliteti. Šele ko imaš izkušnjo s trga, boš laže razvijal izdelke, zato moramo ustvariti okolje, kjer bodo ti prehodi lažji.«

To je prof. dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management izpostavil v razpravi na temo Znanost v start-upih, ki je potekala v sredo, 19. oktobra 2016, v okviru serije pogovorov Znanost ob 13h pod okriljem Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z agencijo Tromba. V razpravi so sodelovali še direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič, vodja podjetja Balder Bojan Marin, mentor in investitor v ABC acceleratorju Aljoša Domijan ter izvršni in kreativni direktor Luna TBWA Janez Rakušček.

Omizje je odprlo vrsto vprašanj in dilem, povezanih s hitrimi dogajanji, povezanimi z znanostjo, učinkovitim gospodarstvom in trgom. Gre za spremembe, ki jih sodobna ekonomija predvideva zaradi hitrega tehnološkega razvoja in vse večjega števila mlade, izobražene generacije na trgu dela. Strukturne spremembe povzročajo tudi slabše zaposlitvene možnosti, hkrati pa nova industrijska revolucija 4.0  narekuje hitrejši in bolj fleksibilen način komuniciranja med znanostjo in gospodarstvom. In tu se odpirajo možnosti drugačnega organiziranja dela, dela v start-upih oziroma zagonskih podjetjih. Tako delo pa za uspešnost vključuje nujnost iskanja nečesa novega, drugačno percepcijo samostojnosti in neodvisnosti, drugačen odnos do nakopičenega znanja in ustvarjalnosti, iskanje nišnih zaposlitvenih priložnosti itd., kar so atributi milenijske generacije, ki se spopada s spremembami. Poznavalci tudi pravijo, da so zagonska podjetja nujnost za odpiranje novih delovnih mest in višanje dodane vrednosti, kar naj bi v naslednjih letih izboljševalo ekonomske razmere.

Sodelujoči v razpravi, ki so poznavalci različnih profesionalnih orientacij, vedenj in izkušenj, so pojasnjevali vprašanja, kako znanost umeščati v start-upe in prek tega dosegati konkurenčnost na trgu. Start-upi sicer lahko nastajajo z neko začetno vnemo, strastjo do problema, za uveljavljanje na trgu pa zahtevajo veliko tudi drugačnega znanja. Od podjetniških veščin, marketinških prijemov do iskanja investicijskega kapitala kot najpomembnejšega dejavnika. Primerjava z razmerami v ZDA  je signifikantna,  zato tudi mnogi slovenski uspešni  ustanovitelji start-upov iščejo drugo, pogosto ameriško, bolj propulzivno okolje.  Kot zavora, prepreka povezovanja znanosti in gospodarstva se nam v Sloveniji namreč  kaže kot “teleportacija”, so slikovito opozorili govorci. Slabo namreč razumemo doprinos znanosti ekonomski uspešnosti. In ta doprinos je kar velik. Nimamo pa izračuna, kolikšen je delež GDP s strani znanosti. Ne zavedamo se, da mora gospodarstvo zaradi uspešnega razvoja, podprtega s strani znanosti, z davki ali drugače vračati nazaj v znanost. Tako se ta otepa z vedno bolj shiranimi financami, pričakovanja njene vloge pa se kar stopnjujejo. In v takih razmerah se napovedujejo spremembe, ki jih bodo najbolj kreirale in doživljale milenijske generacije. Te že prislovično iščejo nekaj novega  ali pa iz eksistenčne nuje  želijo najti svoje mesto v novi ekonomiji četrte tehnološke revolucije. Njihovo samoumevno okolje so internet stvari, mobilni splet, razvoj umetne inteligence, robotika itn.  In v teh okoljih bodo  mladi uresničevali svoje podjetniške ideje. Ker je njihova odlika večji smisel za podjetništvo, marljivost pri delu, zavezanost svetovni povezanosti in sodelovanju, bodo tisti pametnejši in uspešnejši ideje uresničevali drugje, če v domačem okolju ne bo spodbud in priložnosti, so opozarjali udeleženci omizja.

Posnetek razprave si lahko ogledate na tej povezavi.

 

Vir: Tromba (http://www.tromba.si/znanost-v-start-upih-prenos-znanosti-v-gospodarstvo-se-pojmuje-kot-teleportacija/)

 

21. oktober 2016 | FM | Raziskovanje in svetovanje

Družbena omrežja

Kazalo