Koper/Piran, 12. julija 2012 – Množično pojavljanje želatinoznih organizmov je naraščajoča grožnja svetovnim oceanom tudi v prihodnosti. Kopičijo se dokazi, da so v mnogih obalnih območjih po svetu v zadnjih desetletjih množična pojavljanja meduz pogostejša in dosegajo vse večje razsežnosti. Na primorsko univerzo prihaja svetovni strokovnjak za meduze, prof. dr. Shin-ichi Uye z japonske univerze Hirošima, ki bo predaval o množičnem pojavljanju meduz kot posledici človekovega odnosa do okolja in ekosistemov. Namreč ravno zaradi globalne ekološke krize, ki danes zavzema svetovne razsežnosti in velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji, so ukrepi varstva narave ključni za ohranjanje rastlinstva in živalstva ter njihovih življenjskih okolij.

Vseskozi je pomemben vidik izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela tudi obveščanje javnosti o naravnih pojavih. Tokrat bomo na Univerzi na Primorskem pozornost namenili morskim bitjem v svetovnih morjih in oceanih, natančneje meduzam. V okviru bilateralnega slovensko-japonskega projekta med Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in Graduate School of Biosphere Science Univerze Hirošima prihaja k nam svetovni strokovnjak za meduze, prof. dr. Shin-ichi Uye z japonske univerze Hirošima, ki bo predaval o množičnem pojavljanju meduz kot posledici človekovega odnosa do okolja in ekosistemov. V Slovenijo prihaja na povabilo naše raziskovalke na področju ekologije obalnih voda in morske biologije, prof. dr. Alenke Malej, vodje raziskovalnega programa na Morski biološki postaji.

Množično pojavljanje meduz ima lahko resne ekološke in socio-ekonomske posledice: nevarnost za zdravje ljudi zaradi ožiga; zamašitve cevi za hladilno vodo obalne industrije; onemogočanje ribolova; poškodovanje rib v ribogojnicah; prenašanje ribjih patogenih organizmov; zmanjševanje komercialnega ulova rib, ker so meduze plenilci ribjih jajčec in mladic. Pomemben je tudi vpliv na prehranjevalne splete in kroženje organskih snovi v morju.

Dosedanji stiki med slovenskimi in japonskimi raziskovalci meduz so bili pretežno neformalni, so se pa poglobili, ko sta bila oba nosilca bilateralnega projekta iz Slovenije in Japonske povabljena k sodelovanju pri projektu, ki ga financira ameriška nacionalna znanstvena fundacija (NSF), natančneje oddelek za ekološke analize in sinteze (NCEAS). Ustanovljena je bila skupina strokovnjakov »Jellyfish Working Group«, katere jedro predstavlja 17 raziskovalcev z vsega sveta. Člana te skupine bomo gostili tudi na naši univerzi.

Brezplačno predavanje bo v četrtek, 23. avgusta 2012, ob 12. uri na sedežu Fakultete za management, Cankarjeva 5 v Kopru.

Prijave zbiramo na alumni@fm-kp.si.

Vabljeni!

Na fotografiji: Mesečinka (Pelagia noctiluca) v letošnjem poletju povzroča velike probleme na sredozemskih španskih in francoskih plažah. V severnem Jadranu je bila številna v letih 2004–2007, še bolj pa 1977–1986 (foto: Tihomir Makovec)

[1] Interdisciplinarni magistrski študijski program Upravljanje trajnostnega razvoja skupaj izvajajo tri članice primorske univerze: Fakulteta za management, Fakulteta za vede o zdravju in Fakulteta za

humanistične študije.

[2] Magistrski študijski program Varstvo narave pa je novost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki je letos prvič razpisan (za vpis v študijskem letu 2012/2013).

Za dodatne informacije: Dejan Šraml | Odnosi z javnostmi | Univerza na Primorskem | Fakulteta za management | Cankarjeva 5, p.p. 345 | SI-6104 Koper | Slovenija | Tel.:  00386 (0)5 610 20 16 | Fax:  00386 (0)5 610 20 15 | dejan.sraml@fm-kp.si  |  www.fm-kp.si  |  Facebook FM  |  Twitter FM  |  YouTube FM  |