inavguracijsko predavanje
prof. dr. Brigita Skela Savič,
Naslov predavanja:
Delovno okolje in pripravljenost medicinskih sester za razvoj profesije v slovenskih bolnišnicah
Koper | 12. marec 2020 | ob 11. uri
UP Fakulteta za management | Trg Brolo 12 | INNOlab
O predavateljici
Dr. Brigita Skela Savič je od leta 2007 naprej visokošolska učiteljica in raziskovalka na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin (FZAB). V obdobju 2002-2015 je sodelovala v pedagoškem procesu dveh fakultet Univerze na Primorskem. Je raziskovalka zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege in drugih zdravstvenih strok. Ima bogat opus znanstvenih objav v mednarodnih in domačih revijah, dolgoletne izkušnje z vodenjem v zdravstvu in vodenjem visokošolskega zavoda ter sodelovanjem v mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih projektih. Je gostujoča visokošolska učiteljica na doktorskem študiju Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mednarodno deluje kot raziskovalka in strokovnjakinja na področju izobraževanja in razvoja zdravstvene nege kot profesije. Od leta 2019 je članica mednarodnega posvetovalnega odbora »Global Coalition on Aging« za področje cepljenja starejših. V obdobju 2013-2018 je bila glavna in odgovorna urednica Obzornika zdravstvene nege. Je članica uredniškega odbora revij Zdravstveno varstvo, Obzornik zdravstvene nege, Nurse Education Today in South Eastern Europe Health Sciences Journal. Za obdobje 2017 do 2021 je izvoljena v Board direktorjev Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN). Od 2015 do 2017 je bila članica Sveta za kakovost in varnost v zdravstvu RS. Od 2016 je članica Nacionalnega odbora za priznanje RS za Poslovno odličnost.
O predavanju
Uvod: Raziskave kažejo, da sta zadovoljstvo z delom in delovnim okolje zaposlenih v zdravstveni negi značilno povezana z zagotavljanjem učinkovite zdravstvene oskrbe, zadovoljstvom in varnostjo pacientov ter izidi zdravstvene obravnave. Zato je za managerje v zdravstvu ključnega pomena spremljanje in uravnavanje delovnih zahtev in pogojev dela, saj ima prevelika obremenitev pacientov na eno medicinsko sestro negativne učinke na zdravstveno obravnavo pacientov in povečuje smrtnost pacientov in je povezana s povečano namero za zapuščanje poklica. Uspešnost dela medicinskih sester in odziv na potrebe pacientov sta tesno povezana s sledenjem spoznanjem raziskav in prenos le teh v klinično delo. Le to je povezano s časom, ki je namenjen razvoju stroke, znanjem, spodbudami vodij, dostopom do podatkovnih baz, idr.
Metode: Izvedeni sta bili dve presečni raziskavi. Raziskava 1 je bila izvedena na vzorcu 534 diplomiranih medicinskih sester v 19 slovenskih bolnišnicah in Raziskava 2 na vzorcu 1744 diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v 16 slovenskih bolnišnicah. Uporabili smo več validiranih instrumentov za zajem podatkov o vsebini dela, pogojih dela, možnostih spreminjanja prakse, idr.
Rezultati in razprava: Ena medicinska sestra je v povprečju odgovorna za 18 (SD=13,62) pacientov, delovne izmene so bile v 43% kadrovsko podhranjene glede na določene normative oddelka, pripomočki za dvigovanje bremen so bili dosegljivi pri 30% anketirancev. Z regresijskim modelom smo delovne zahteve pojasnili s št. pacientov na eno medicinsko sestro (p<0,001), zadovoljstvom z delom (p<0,001), dostopnostjo pripomočkov za delo (p=0,001) in ženskim spolom (p=0,001). Prenos spoznanj raziskav v klinično prakso je na sporadični ravni, saj poteka nesistematično, v povprečju 1x do 3x v osmih tednih. Ključni dejavniki za izboljšanje prenosa raziskav v prakso se v regresijskem modelu izkažejo samoocena znanja o raziskovanju in na dokazih podprtem delu ter zadovoljstvo z delom.
Zaključek: Varni kadrovski normativi, zadovoljstvo z delom, dostopnost pripomočkov za delo, spodbujanje avtonomije delovanja in več znanja za uvajanje spoznanj raziskav v prakso se izkažejo kot dejavniki, na katerih morajo temeljiti nacionalne kadrovske strategije razvoja kadrov v zdravstveni negi. Na medicinske sestre se ne sme gledati le kot izvajalke naročil v diagnostično terapevtskem programu, temveč kot samostojne strokovnjakinje, z več ravnmi kompetenc za celostno obravnavo potreb pacientov v zdravstveni obravnavi. Dokler tega ne bomo uvedli v prakso, pa bomo priča vse večjemu pomanjkanju visokošolsko izobraženih medicinskih sester, zaradi odhajanja mladih na delo v tujino, kjer so boljši pogoji dela in boljše plačilo za delo.
