inavguracijsko predavanje
prof. dr. Žiga Čepar
Naslov predavanja:
Staranje prebivalstva in implikacije za gospodarstvo
Koper | 23. september 2020 | ob 14. uri
UP Fakulteta za management | ZOOM e-okolje
Meeting ID: 843 9264 8091
O predavatelju
Dr. Žiga Čepar, rojen leta 1976 je leta 2009 doktoriral na področju managementa na Univerzi na Primorskem (UP), Fakulteti za management; za svoje delo je prejel priznanje »Srečko Kosovel«. Po prvi zaposlitvi v Novi Ljubljanski banki d.d. je od leta 2003 dalje deloval najprej kot visokošolski sodelavec in kasneje kot visokošolski učitelj. Najprej na Ekonomski fakulteti, Univerze v Ljubljani in nato na Fakulteti za management, Univerze na Primorskem, kjer je zaposlen. Predava tudi na drugih fakultetah, predvsem na fakultetah Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru ter v tujini. Leta 2010 je po izvolitvi v naziv docenta za področje ekonomije postal visokošolski učitelj, leta 2013 pa je napredoval v naziv izrednega profesorja ter leta 2019 v naziv znanstvenega svetnika. V okviru več slovenskih ter mednarodnih študijskih programov predava predvsem predmete s področja ekonomije kot so mikroekonomija, makroekonomija, ekonomska politika, mednarodna ekonomija, ekonomika podjetja, pa tudi predmete s področja poslovne statistike.
Mednarodno deluje kot raziskovalec in strokovnjak na področju visokošolskega izobraževanja ter predvsem staranja prebivalstva in njegovih učinkov na gospodarstvo. Je član uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij, sodeloval je pri različnih mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih projektih ter rezultate svojega raziskovanja delil na mednarodnih znanstvenih konferencah doma in v tujini. Njegove znanstvene objave obsegajo tako številne izvirne znanstvene članke v tujih in domačih mednarodnih revijah, kakor tudi znanstvene monografske publikacije, kjer predstavlja rezultate svojega dela.
O predavanju
Uvod: Iz ekonomske teorije proizvodnje povsem jasno sledi, da ima prebivalstvo izjemno vlogo v enačbi agregatnega proizvoda in s tem pomembno vpliva na gospodarstvo neke države, saj prebivalstvo ne nastopa samo kot potrošnik novo ustvarjene vrednosti, ampak pomembno prispeva tudi k njenemu ustvarjanju. Nadalje ekonomska teorija poudarja pomembnost najrazličnejših lastnosti človeškega kapitala in ne samo njenega obsega. Vsekakor lahko ugotovimo, da vseprisotno in vztrajno staranje prebivalstva po eni strani neizbežno vpliva na lastnosti tega človeškega kapitala skozi njegovo spremenjeno starostno strukturo, po drugi strani pa vpliva tudi na starostno strukturo potrošnikov v agregatnem smislu in posledično na njihovo obnašanje. Številne raziskave tako proučujejo različne posledice staranja prebivalstva za ekonomijo kot so na primer posledice za pokojninski in zdravstveni sistem, posledice za izobraževanje in trg dela, vpliv staranja prebivalstva na strukturo agregatnega povpraševanja, ki je pogojeno s starostno specifičnim povpraševanjem in podobno.
Metode: V okviru kvantitativnega raziskovanja predvsem na podlagi multivariatne regresijske analize proučimo vpliv staranja prebivalstva na različne vidike ekonomije v okviru več ločenih raziskav. Staranje prebivalstva merimo predvsem preko povprečne in medianske starosti prebivalstva, indeksa staranja ter deleža starega prebivalstva. Prikazani so nekateri vplivi spreminjanja starostne strukture prebivalstva v Sloveniji na formalno izobraževanje ter na delovno silo oz. na trg dela in sicer na podlagi regresijske analize tako presečnih kakor tudi panelnih podatkov na ravni Slovenije.
Rezultati in razprava: Staranje prebivalstva skozi različne vidike neugodno vpliva na gospodarsko aktivnost. Inovativnost starejših populacij je nižja, staranje prebivalstva pa tudi neugodno vpliva na stopnjo zaposlenosti in podjetniško aktivnost, kar pomeni, da je v starejših družbah večja brezposelnost, kljub pomanjkanju delovne sile na določenih področjih; relativno manj je tudi podjetij in novih podjetniških zamisli. Izobrazbena raven starejših populacij je nižja, kljub rasti relativne udeležbe mladih v visokošolskem izobraževanju.
Zaključek: Problematika staranja prebivalstva po njenem dolgoletnem zanemarjanju vse bolj intenzivno prihaja na dnevni red ne samo v znanstvenih, ampak tudi širše v družbenem in političnem prostoru. Gre za proces, ki ga zaradi svojih mnogih neugodnih učinkov na gospodarstvo moramo nasloviti tako na strani vzrokov kot tudi posledic. Po eni strani lahko omilimo neizbežne neugodne učinke staranja prebivalstva skozi ustrezne državne ukrepe ter reforme. Po drugi strani k odpravljanju vzrokov za staranje prebivalstva lahko prispevajo tudi ukrepi za spodbujanje rodnosti ter ustrezna migracijska politika. Seveda predvsem drugo prinaša za celotno družbo s seboj številne dodatne učinke, ki jih je potrebno upoštevati. Nesorazmerja v starostni strukturi, ki sicer neugodno vplivajo na mnoge vidike gospodarstva, je potrebno vzeti tudi kot izziv, saj predvsem v luči učinkov na starostno specifično povpraševanje s seboj prinašajo tudi nekatere nove priložnosti.
