V današnjem govorjenju je oznaka »propaganda« pogosto rabljena za označevanje informacijske manipulacije, mnogokrat pa služi zgolj za diskreditacijo nezaželenih argumentov in naracij nasprotnika. Splošne predstave propagando najpogosteje povezujejo z avtoritarnimi oblikami vladavine, njene zgodovinske začetke pa tako rekoč vzporejajo z nastankom prvih organiziranih oblik človeškega življenja.

Ker je vprašanje organizirane manipulacije informacij danes relevantno za vse nas in ker je na tem področju precej pojmovnih nejasnosti in ahistoričnih posploševanj, je predmet Kritična zgodovina propagande osredotočen na zgodovinsko razumevanje nastanka moderne propagande kot specifično nove znanstvene tehnike, o kateri lahko govorimo šele ob pojavu množične družbe, znanosti o družbi, vojnih principov organiziranja in medijev množičnega komuniciranja v času ob prehodu v 20. stoletje. Študentke in študenti se bodo na predavanjih in s skupnim branjem seznanili s temeljnimi deli tistih avtorjev (E. L. Bernays, I. Lee, W. Lippmann, H. Lasswell, J. Goebbels), ki so podali prve programske stavke in položili sistematične osnove propagandne manipulacije ter legitimirali njeno rabo kot univerzalne tehnike za učinkovito organiziranje družbe in upravljanje ljudi. S študentkami in študenti bomo brali in razpravljali o zgodovinskem kontekstu, temeljnih premisah, definicijah in teoremih, na katerih so bile osnovane in legitimirane tehnike moderne propagande ter kako so se le-te povzemale in razvijale v nadaljevanju kot PR, »agenda setting«, »opinion management«, »engineering of consent«, itd.

Zgodovinska obravnava in branje temeljnih del nam bo omogočilo, da prevprašamo nekatera ključna mesta, ki so odločilnega pomena pri mišljenju in razumevanju tega fenomena: propaganda kot antipolitika, prispevanje družbenih znanosti k formaciji propagandnih tehnik, javnost in medijsko občinstvo, obnašanje in delovanje, družbeni inženiring, tehnokracija …