Vsebina:

• Razvoj in kritika klasičnih teorij mednarodnih odnosov in svetovne politike.

Začetki in razvoj klasičnih teorij. Tradicije in paradigme, njihov epistemološki pomen. "Velike razprave" in njihova vloga pri razvoju mednarodno-politične znanosti. Evolucija političnega realizma. "Interparadigmalne" razprave.
Osnovne razlike med neorealizmom in klasičnim realizmom. "Defenzivni" (ang. defensive) in "ofenzivni" (ang. offensive) realizem. K. Waltz in J. Mearsheimer.
Neoklasični realizem. R. Schweller Postklasični realizem. Koncept "spopada civilizacij". Liberalna kritika realizma. Razlike med neoliberalizmom in klasičnimi liberalno-ideološkimi teorijami. Osnovni razlogi
spora med neorealisti in neoliberalci. Teorije soodvisnosti, transnacionalizma, liberalnega institucionalizma. Lastnosti neoliberalnih pogledov: J. Nye, R. Keohane, A. Moravcsik, J. Rosenau. Klasični marksizem in neomarksizem: na splošno in posebnosti. Osnovne različice neomarksizma. Postmodernizem, konstruktivizem ter kritične teorije mednarodnih odnosov in svetovne politike.

• Sodobna geopolitična preučevanja mednarodnih odnosov in svetovne politike.

Aktualizacija geopolitičnih raziskav na prelomu 90-ih let in osnovni razlogi za le-to. Geografski, izhodiščni in komunikacijski dejavniki kot predmet konkurenčnosti in tekmovalnosti med udeleženci v svetovni politiki. Evolucija klasičnih temeljev geopolitike. Tradicionalne geopolitične šole in njihova sodobna interpretacija. Razprave o teoretični dediščini zahodne geopolitike (H. Mackinder, A. Mahan, K. Haushofer) in evrazijstva (L. Mečnikov, V. Semjonov-Tjan-Šanskij, N. Savitckij).

• Nacionalne šole v preučevanju mednarodnih odnosov.

Sodobna mednarodno-politična znanost ˝as American as an apple pie˝. Pomen ameriškega prispevka pri razvoju vede o mednarodnih odnosih. Položaj discipline Mednarodni odnosi v ZDA. "Angleška šola". "Francoska šola" in sociologija mednarodnih odnosov.

• Problematika demografije, migracij in človeškega razvoja v mednarodnih odnosih in svetovni politiki.

Osnovni demografski trendi v začetku 21. stoletja. Vpliv demografskih procesov na svetovno politiko. Možne posledice demografske prevlade Afrike in Azije. Staranje prebivalstva v Evropi. Rusija v kontekstu globalnih demografskih trendov. Sodobna orodja za regulacijo demografskih procesov. Migracijski procesi v sodobnem svetu: vpliv na mednarodno-politične procese. Problematika ˝človekovega˝ razvoja v sodobnem svetu.

• Terorizem in boj proti terorizmu.

Teror in terorizem: evolucija pojmov. Fenomen terorizma in njegove bistvene značilnosti. Korenine terorizma. Tipologije terorizma, njihove prednosti in slabosti. Viri terorizma na Bližnjem vzhodu. Nastanek in razvoj islamskega radikalizma in ekstremizma. Terorizem kot dolgoročni dejavnik svetovne politike. Osnovne tendence sodobnega mednarodnega terorizma. Dogodki 11. septembra 2001 in "globalni anti-terorizem".

• Ideje in ideologije v mednarodnih odnosih in svetovni politiki.

Ideološko ovrednotenje mednarodnih odnosov in svetovne politike, njegova interpretacija s strani predstavnikov konkurenčnih teoretskih šol – realizma, liberalizma, marksizma in konstruktivizma. Osvajanje, ohranitev in širjenje oblasti in vpliva v svetovni politiki ter mednarodnih odnosih kot funkcije ideologije.

• Vojaško-strateška problematika v sodobnem svetu.

Vloga in mesto vojaške sile v mednarodnih odnosih in svetovni politiki. Vzroki in bistvo vojne. Tipologija vojn in oboroženih konfliktov. Vojaško-politična situacija in značilnosti analize le-te. Značilnosti sodobnih vojn. Vprašanje neširjenja orožja za množično uničevanje. Pomen posedovanja jedrskega orožja pri ohranjanju nacionalne varnosti in mednarodne stabilnosti. Jedrske doktrine in jedrska politika ZDA, Rusije in drugih jedrskih sil.