Vsebina:

Prvi sklop predmeta - 'Postkolonialne politike' -  je posvečen izbranim tematikam s področja postkolonialne teorije, natančneje vprašanjem identitete, globalizacije in hibridnosti.
Drugi vsebinski sklop – 'Socialne politike' –  skuša razložiti aplikacijo teoretičnih postkolonialnih vsebin znotraj  posameznih geografskih okvirov: na posameznih kontinentih: tako v Aziji, Afriki kot latinski Ameriki in Pacifiku. Vsebine bodo teoretično vezane tako na t. i. 'antropologije juga', kot na njihove nove aplikacije.

1. sklop 'Postkolonialne teorije' zajema naslednje vsebine:

• problematika identitete: etnične, kulturne, nacionalne identitete in njihov pomen v postkolonialnem kontekstu; problematizacija esencializma, nacionalizmov  in kulturalizmov
• problematika globalizacije: različne ravni globalizacije in različni pogledi na ta proces (ekonomistični, historični, sociološki, politološki, humanistični …); teorija globalizacije s stališča longue duree
• problematika hibridnosti: pojavi kreolskosti, sinkretizma in hibridnosti v postkolonialnem kontekstu in z vidika globalizacijskih procesov.

2. slop 'Socialne politike' – zajema naslednje vsebine:

• problem hibridnosti – historično in po kontinentih oz kolonialnih izvorih: mestizacija, hibridizacija, transkulturalizacija, religiozni in kulturni sinkretizem
• oblikovanje sodobnih kulturnih, etničnih in nacionalnih identitet v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki (nastanek in oblikovanje – 19. ali 20 st.)
• mednarodna zakonodaja in socialne politike do staroselskega oz domorodnega prebivalstva: človekove pravice; ZN – MOD – konvencije in njihov vpliv na nacionalne ustave (Mod – 1948, 1953, 1989; 2014) in analiza ustav 
• socio-religiozna gibanja staroselcev domorodnih ljudstev v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji (19 in 20 st.)
• etnično-jezikovna gibanja staroselcev