COVID-19 in krizni management (konferenca ZZS)

Konference o vodenju zdravstvenih organizacij v kriznih razmerah in obvladovanju razmer ob porastu okužb s COVID 19, ki je na daljavo potekala včeraj, se je udeležilo več kot 50 zdravnikov in zobozdravnikov s cele Slovenije, ki delujejo na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Konferenco je organizirala Sekcija za vodenje in ekonomiko v zdravstvu Slovenskega zdravniškega društva, v soorganizacijo s Fakulteto za management, Zdravniško zbornico Slovenije, Ekonomsko fakulteto in Zavodom za razvoj zdravstvenega managementa

 

 

Uvodni pozdrav na konferenci je podala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., specialistka psihiatrije, konferenco pa je moderirala Vesna Pekarovič Džakulin, dr. med., spec. družinske medicine, spec. medicine dela, prometa in športa, članica več delovnih skupin na Ministrstvu za zdravje, od letos pa tudi podpredsednica evropskega združenja družinskih zdravnikov UEMO.

Uvodno predavanje je podal profesor Fakultete za management Univerze na Primorskem, prof.dr. Roberto Biloslavo, o kriznem managmentu v zdravstvu v času razglašene epidemije. Osnovne teoretske postulate kriznega managementa je apliciral na trenutne razmere v zdravstvu v Sloveniji in s konkretnimi primeri predstavil temeljne izzive na tem področju. Predavanje je obogatil s priporočili glede tega, kaj je za vodenje zdravstvenih organizacij v času krize ključno.

Prof. Michael Holmes (specialist družinske medicine, sicer pa predavatelj na University of York), je predstavil vlogo primarnega zdravstva v boju zoper Covid-19 v Združenem kraljestvu. Izzivi zdravnikov na primarni ravni (general practice) v UK so podobni izzivom, s katerimi se zdravniki srečujejo tudi v Sloveniji. Posebej je poudaril pomembnost tega, da zaposleni v zdravstvu skrbijo za lastno zdravje, za kar naj se zavzema tudi vodstvo zdravstvenih ustanov in jih pri tem podpira (dovolj počitka, redna telovadba, gibanje na svežem zraku, kvalitetna prehrana, psiho-socialna podpora).

Doc. dr. Darija Aleksić z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je govorila o obvladovanju tveganj v organizacijah. Tudi ona je posebej izpostavila skrb za zaposlene. Na splošno se v organizacijah zelo pogosto zanemarja tveganja v povezavi s človeškim kapitalom, kar ima lahko zelo daljnosežne negativne posledice.

Prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut Ljubljana, je predstavil trenutno situacijo glede razvoja cepiva, ki je najbolj obetavna pot iz epidemije. Danes je na svetovni ravni kar nekaj cepiv v fazi III, nekaj tudi že v predklinični fazi, začetek uporabe lahko pričakujemo v prvi polovici leta 2021. Tudi na Kemijskem institutu imajo primernega kandidata za cepivo proti SARS-CoV2, vendar je do odobritve cepiva še dolgotrajen postopek, zaščito ljudi pa bo pred tem treba ugotoviti v kliničnem testiranju. 

Irena Grmek Košnik je predstavila osebno varovalno opremo za preprečevanje okužbe z virusom v delovnih/kliničnih okoljih. Raziskave kažejo, da za zaščito pred okužbo maska ni dovolj, pač pa je zelo pomemben čas kontakta z okuženim. Zato naj bo v delovnih okoljih čim manj sestankov »v živo«, če pa že morajo biti, naj bodo čim krajši, po možnosti naj pogovor poteka ob odprtem oknu.

Dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik je predstavila razpoložljivost testov na svetovnem trgu in njihovo uporabnost.

Konferenco je zaključila Alenka Antolinc Košat, dr. med. spec. iz Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica s prikazom dobre prakse pri obvladovanju prvega vala epidemije Covid-19.

Ponosni smo, da lahko tudi naši pedagoški delavci in strokovnjaki s svojim znanjem v teh kriznih časih pomagajo zdravnikom, ki se od blizu borijo z aktualno situacijo, ki jo širjenje COVID-19 prinaša. Organizatorji so naslednjo tovrstno konferenco obljubili v začetku decembra.

 

Tekst: prof. dr. Elizabeta Zirnstein

Fotografija: Freepik.com

6. november 2020 | FM | Raziskovanje in svetovanje

Družbena omrežja

Kazalo