Na UP Fakulteti za management smo v času med 3. in 13. januarjem 2023 s ponosom gostili gostujočega predavatelja v okviru projekta GOST UP - Gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na Univerzi na Primorskem. Z nami je bil Dr. Arne Baruca, izredni profesor za marketing na Texas A&M Univerzi San Antonio.
Dr. Arne Baruca prihaja iz Slovenije, vendar živi v Združenih državah Amerike (ZDA) že 15 let. Dr. Baruca je doktoriral je na Univerzi Texas Pan American. Predaval je tudi na Jack Welch College of Business na Univerzi Sacred Heart v Connecticutu, ZDA. Raziskovalni interesi dr. Baruce so teme, povezane z blagovnimi znamkami, športnim marketingom in visjim izobraževanjem. Zanimajo ga tudi teme v povezavi z zabavno industrijo in mednarodnim trženjem. Aktivno sodeluje na mednarodnih marketinških konferencah in seminarjih. Svoje delo je predstavil na različnih konferencah, vključno s konferenco Academy of Marketing Science, konferenco Association of Consumer Research, Society of Marketing Advances in konferenco Sport Marketing Association.
Z dr. Baruco smo opravili krajši intervju glede življenja med Slovenijo in Teksasom. Več v intervjuju spodaj.
Dr. Arne, kako se je začela vaša kariera v Sloveniji? Tudi v akademski sferi?
Na magisteriju, ki sem ga opravljal v Mariboru, se mi je porodila ideja, da bi zaplaval v akademsko sfero. Med zaposlitvijo na Cimosu sem začel razmišljati o tujini in pričel s pošiljanjem prijav na številne fakultete po Kanadi a na koncu sem pristal v Teksasu, ZDA, na doktorskem programu. Sedaj je mimo že 15 let in vsekakor mi ni žal za sprejeto odločitev. Sicer sem najprej ciljal na Kanado, natančneje Vancouver, a se tam žal ni izšlo. Za uspešno prijavo na doktorski študij je bilo takrat potrebno opraviti standardizirani test iz angleščine, ki je trajal kar štiri ure in ker je test javen, so kasneje z neke druge univerze v Teksasu vsem udeležencem tega testiranja poslali ponudbo za šolanje pri njih. Za študij so študentom ponudili kar 20.000 dolarjev v obliki štipendije in temu se nisem mogel upreti. Sprva sem sicer mislil, da je prejeta elektronska pošta spam, saj je bilo izjemni ponudbi kar težko verjeti. Začel sem poizvedovati, nakar sem našel študenta iz sosednje Italije, ki je na dotični fakulteti že študiral in mi je potrdil, da je ponudba University of Texas–Pan American verodostojna in brez goljufije. Nato sem se preselil v Edinburg na jug Teksasa in zgodba v ZDA se je pričela.
V Sloveniji sem sicer končal UL Fakulteto za pomorstvo in promet (FPP) v Portorožu in v Mariboru sem uspešno opravil vse izpite na magisteriju, le magistrska naloga mi je ostala. Leta 2016 sem bil zaradi ukinitve/zaključka starih programov prisiljen dokončati in sem napisal magistrsko nalogo ter dokončal magisterij, čeprav sem že imel narejen doktorat na University of Texas–Pan American. A vendarle, študijsko pot je bilo potrebno zaključiti tudi v Sloveniji. Vsekakor, moja pot je bila zanimiva.
Ste izredni profesor marketinga na Texas A&M University-San Antonio, College of Busines. Kako bi komentirali tamkajšnji visokošolski sistem?
Seveda je visokošolski sistem zelo različen, že osnovna razlika je v tem, da njihov študij traja 4 leta, s tem ko je v Sloveniji sistem 3+2. Trend v ZDA je, da so se vpeljali enoletni magisteriji. Sicer je tempo precej bolj intenziven, vendar ni nemogoč. Na dodiplomskem študiju v ZDA ni diplome, kar se sicer počasi vpeljuje tudi v Sloveniji, tako da študenti zaključijo prej in ne odlašajo s pisanjem diplomskega dela. Vsekakor pa so v visokošolskem sistemu precejšnje razlike tudi v ZDA, posebej med javnimi in zasebnimi šolami.
Kot izhaja iz vašega življenjepisa, ste specializirani za marketing. Kaj natančno predavate?
Predavam predmete kot so uvod v marketing, marketing v športu, mednarodni marketing, strateški marketing, branding. Predavam na dodiplomskem in podipolomskem študiju. Vpeljal sem tudi digitalni marketing.
Na UP Fakulteti za management ste v okviru projekta GOST UP predavali študentom pri predmetu Marketing. Lahko opišete vašo izkušnjo? Kakšna je razlika med vašimi študenti v ZDA s študenti v Sloveniji?
Resnično izjemna, super izkušnja zame, le začetek je bil malo težji, ker se študenti niso takoj odprli. V ZDA so študenti že od začetka precej bolj odprti in vprašanja se kar vrstijo. Vendar so se tudi tukaj hitro sprostili in smo na koncu zelo lepo sodelovali. Ure naših skupnih vaj so kar zbežale.
Imate kakšno vzpodbudno besedo za študente Univerze na Primorskem glede študija ter življenja v tujini? Kaj bi jim svetovali?
Obvezno izkoristiti razne mednarodne izmenjave, saj slednje odprejo pogled na svet, na naš vsakdanjik. Treba se je zavedati te prednosti, naj študente ne bo strah, naj odpravijo zadržke do nečesa novega. Svet je velik, a vendarle majhen. Srečali boste različne ljudi, kulture, rase… Seveda bo sprva kulturni šok (sicer spet odvisno kam v tujino vas pot popelje) ampak to je normalno in posameznik se hitro zlije z okoljem. Na fakulteti, kjer predavam, imamo poseben program, ki se imenuje 'Cultural Experience', ko študente pošiljamo v tujino za dve leti. Prvo leto gredo v države, ki so še v razvoju, drugo leto pa gredo v že razvite države. Na tak način jih 'prisilimo', da pričnejo s spoznavanjem sveta okoli njih. Osebno mislim, da boljše izkušnje kot mednarodne izmenjave, skoraj ni. Nato se začnejo vrstiti le še bolje priložnosti.
Se pogosto/radi vračate v Slovenijo? Primerjava med Slovenijo in Teksasom, verjetno so precejšnje razlike?
Seveda, če se le da, sem vsekakor enkrat na leto v Sloveniji, letos sem že celo tretjič. Sicer moram reči, da smo si s prebivalci Teksasa precej podobni; smo sproščeni, odprti, se radi zabavamo, smo resni, ko je to potrebno. V Texasu so npr. hiše zelo velike, neprimerljivo večje v primerjavi z našimi v Sloveniji. V San Antoniu, kjer živim, je zelo podobno kot da bi živel na slovenskem Krasu. Skoraj neverjetno, a tudi v San Antoniu imamo precej jam in tudi človeško ribico.
Vsekakor pa je v ZDA dosti manj posluha za zdravstveno in socialno varnost, namreč to je v Sloveniji precej boljše urejeno, le premalo se tega zavedamo.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.