V januarju je na predavanju predmeta Management nepridobitnih organizacij, je študente obiskal gost - g. Matjaž Horjak iz društva Izhod Teen Challenge, ki s svojo ekipo svetuje in pomaga odvisnikom v rehabilitaciji. Avtorji spodnjega zapisa so študentje: Špela Zalokar, Josip Cvitić, Kaja Will, Nejc Božič in Manca Zalokar.
V ponedeljek, 6. 1. 2020 nas je obiskal gospod Matjaž Horjak, ustanovitelj društva za svetovanje in pomoč odvisnikom v rehabilitaciji, z naslovom Izhod Teen Challenge. Povedal nam je svojo življenjsko zgodbo in objasnil zakaj je ustanovil društvo za svetovanje in pomoč odvisnikom v rehabilitaciji. Rojen je bil v Sevnici, že kar nekaj let pa živi na Primorskem.
Otroštvo je preživel v urejeni družini. Vsake toliko časa jih je dobil po glavi, vendar nič takega. Že v mladosti ga je privlačila Primorska in imel je željo pomagati ljudem. Svoje šolanje je začel v policijski šoli, kjer so ga zdresirali in mu sprali možgane. Iz policistov so delali robote, ker so jih želeli uporabiti, z enim namenom; disciplinirati ljudi.
Po srednji šoli so bili pripravljeni narediti vse, kar so jim naročili. Pri svojem policijskem delu se je srečeval s težkimi poškodbami, tragedijami in nesrečami. To je v njem vzbudilo željo, da bi ljudem pomagal. Še vedno se spomni, ko je prvič pomagal eni gospe, ki ji je zagorela kuhinja. Njegova samozavest se je skozi to dvignila. Pravi, da se še nihče ni skalil v vati. Nekaj se v življenju mora zgoditi, da začnemo razmišljati drugače.
Kot 18 – letni »mulc« je dobil pištolo in pooblastilo, da lahko z njo dela kar želi, brez omejitev. Šele pri 24. letih se je zavedal, da temu ni tako. Imel je pestro življenje, dokler ni srečal svoje bodoče žene. Ko jo je prvič zagledal je vedel, da je prava zanj. Spil je še nekaj vina, da je postal dovolj hraber, da je stopil do nje. Vendar, ko je prišel do nje, ni zmogel niti besede. Ona ga je gledala in vprašala, če želi njeno telefonsko številko, on pa je samo prikimal. Poklical jo je naslednji dan za pijačo in od takrat naprej sta par.
Po sedmih mesecih je po naključju ugotovil, da je narkomanka, kar ga ni odvrnilo od nje. Začel je iskati pomoč. Najprej se je obrnil na mamo, ki jo je odpeljala v Ljubljano v protestantsko cerkev, v kateri je bila 3 mesece. Doživela je totalno spremembo, ki jo ni razumel in jo je težko sprejel. Ko je pridigo poslušal tudi sam je začutil spremembo, začutil je boga. Iz policista se je spremenil v misijonarja. Pustil je policijsko službo in s pomočjo dobrih ljudi je ustanovil društvo. Razvil je svoj poseben pristop do odvisnikov. Vključuje jih v fizično delo in v njih skuša spodbuditi pristno srečo, samozavest in vero vase.
Pri svojem delu ni dobil nobene formalne pomoči, ampak so posamezniki, ki so verjeli v to kar dela, donirali sredstva. S tem denarjem so zaživeli kot ustanova in društvo. S svojimi varovanci opravljajo različna hišna dela, ki jih normalno zaračunajo. Ta sredstva velikokrat porabijo kot pomoč revnim, oziroma onemoglim osebam.
Odvisniki k njim prihajajo s celega sveta, k njim pa jih pošilja protestantska cerkev oziroma duhovniki in njegovi prijatelji, s katerimi je skupaj študiral teologijo. Povedal je, da ni še videl človeka, ki se ne bi, ko mu je bilo težko, zatekel v cerkev. Njegovo poslanstvo je društvo, komuna, cerkev in žena. Verjame v ljubezen in disciplino hkrati. Pravi, da je društvo posebno zaradi »teama«, ki ga ima rad in se mu posveča. Zaključi z mislijo, da moraš ljudem stvari povedati vedno na pravi način in ob pravem času.
Več o delovanju društva najdete TUKAJ.
Foto: UP FM