Projekt POW BRIDGE - težave in izzivi delodajalcev pri napotovanju delavcev v druge države EU

Delo na projektu se nadaljuje kljub ukrepom za zajezitev epidemije. Po uspešno opravljenem sestanku strateškega odbora projekta, ki je potekal 29.septembra 2020, so v polnem teku priprave na naslednji dogodek: Laboratorij za vzajemno učenje (angl.; Mutual learning Lab), ki ga bomo organizirali na naši Fakulteti. Več o dogodku, si lahko preberete TUKAJ.

 

 

Smo pa s člani projekta POWBRIDGE do danes raziskali in dognali že kar nekaj izzivov in problemov, s katerimi se srečujejo delodajalci. Nasploh se delodajalci srečujejo z velikimi težavami, ko iščejo zakonodajo in druga pravila, ki jih morajo spoštovati pri napotovanju delavcev na delo v druge države EU.

Nacionalne spletne strani z osnovnimi informacijami za napotitvena podjetja ali napotene delavce so vzpostavljene zgolj v nekaterih državah EU. Težave pri dostopu do informacij o pravilih države gostiteljice zadevajo predvsem prejemke (plačo) in delovne pogoje. Poseben izziv so s tega vidika tiste ciljne države, kjer minimalno plačo/urne postavke urejajo kolektivne pogodbe, ki so dostopne samo v nacionalnem jeziku. Poleg tega se delodajalcem lokalni predpisi na splošno zdijo zelo zapleteni, zato pogosto potrebujejo znatno pomoč (odvetniške pisarne ali druge družbe, specializirane za pravo družb, delovno pravo, pravo socialne varnosti itd.) da bi uredili birokratske procese v ciljnih državah.

Nekateri predstavniki delodajalcev so poročali, da obstajajo težave še pri določanju veljavne zakonodaje. Naše raziskave kažejo tudi, da velik problem predstavljajo dolgi in zapleteni birokratski procesi v ciljnih državah.

Delodajalci so poročali tudi o težavah pri identifikaciji organov v ciljnih državah, ki so pristojni za različne vidike napotitev. Različne države imajo namreč različne strukture upravljanja, kar pomeni, da so različne institucije odgovorne za sicer enake pravne vsebine, ki jih je treba urejati v zvezi z napotitvami. Institucionalne razlike lahko obstajajo celo znotraj iste države. To delodajalcem zelo otežuje spoštovanje vseh pravil in predpisov o napotitvah. 

V nekaterih državah pa razlog za (ne)spoštovanje zakonodaje o napotenih delavcih tiči v preohlapnem nadzoru nad podjetji, kjer delo opravljajo napoteni delavci. V Sloveniji je npr. na tem področju jasno izkazano premajhno število delovnih inšpektorjev.

Kar se tiče mednarodnega sodelovanja je problem na področju napotovanja delavcev v tem, da ne obstaja institucionalni mehanizem za spremljanje in nadzor napotitev na ravni EU. Prav tako ni skupnih inšpekcijskih pregledov nacionalnih nadzornih organov. Obstoječi sistemi tudi še ne podpirajo čezmejnega uveljavljanja spoštovanja nacionalnih pravil. Izzivi na področju varnosti in zdravja delavcev pri napotitvah pa so povezani s tem, da države zahtevajo različne standarde glede varnosti in zdravja pri delu, kar lahko postavlja napotitvena podjetja pred zanimive organizacijske izzive. Izziv na tem področju lahko predstavljajo tudi jezikovne prepreke, ko npr delavci na gradbišču ne razumejo varnostnih navodil, ki so podana v nacionalnem jeziku.

Nazadnje velja omeniti še poseben problem - morebitni preklic izdanih obrazcev A1, v primerih ko tuj nadzorni organ meni/ugotovi, da pogoji za pridobitev dokumenta A1 niso izpolnjeni. Zdi se, da je težava v različnih interpretacijah pogojev za izdajo obrazca A1 med državami članicami EU oziroma s strani njihovih inšpekcijskih organov.  

 

Tekst: prof. dr. Elizabeta Zirnstein

 

19. november 2020 | FM | Raziskovanje in svetovanje

Družbena omrežja

Kazalo