V sredo, 14. decembra 2016, je pri izr. prof. dr. Vlasti Jalušič v okviru predmeta Država in državljanstvo za podiplomske študente Fakultete za management v Kopru gostovala dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta in pravnica v elitni družbi 10 najvplivnejših pravnikov v letu 2016.

Predavateljica je v predavanju z naslovom Problem azila in brezdržavljanskosti v času množičnega begunstva prikazala nastanek azilnega prava in prava zaščite beguncev v zgodovinski perspektivi.  Poudarila je, da se pravo zaščite beguncev zgleduje po  pravu zaščite manjšin, ki izvira iz časa po prvi svetovni vojni, predvsem pa se je osredotočila na situacijo po drugi svetovni vojni. Strategije razvitih držav se ves ta čas v resnici osredotočajo bodisi na vračanje v države izvora ali na preselitve na druge celine, in sicer ne glede na problematičnost takšne politike in ne glede na dejstvo, da ne morejo prinesti nobenih dejanskih rešitev »begunskega vprašanja«, saj se ljudje ne morejo oziroma nimajo kam vrniti. Vse do leta 1967 so kljub obsežni ratifikaciji konvencije o zaščiti številne države uveljavljale časovne in geografske omejitve za priznanje statusa begunca. Predavateljica je na nazoren način pokazala, kako problematični so današnji protibegunski ukrepi številnih evropskih (med njimi tudi in predvsem Slovenije) in nekaterih drugih držav (ZDA, Avstralije itd.), ki s svojimi politikami dejansko izničujejo pomen in domet mednarodne ureditve na tem področju, tako da kršijo konvencijo ter svoje ukrepe približijejo politikam, ki so se na evropskih tleh uveljavile med drugo svetovno vojno.

Zanimivo je, da  je večini poslušalcev šele na tem predavanju postalo jasno, zakaj so dogovori Evropske unije s Turčijo in zadrževanje sirskih beguncev na njenem teritoriju tako zelo problematični ne samo z etičnega, ampak tudi z mednarodno pravnega vidika. Pretreslo nas je predavateljičino retorično vprašanje, ali se bo v Evropi morala zgoditi podobna katastrofa, kot se je v drugi svetovni vojni, da se bodo ljudje, vlade in državljani zavedli pomena zaščite begunskih pravic in začeli nasprotovati kriminaliziranju migracij s strani vlad.