V okviru vaj pri predmetu Management dobrega počutja smo gostili gostjo iz prakse, dr. Katjo Potočnik, kadrovnico v mednarodnem podjetju, ki je skozi svoje bogate izkušnje približala pomen dobrega počutja v sodobnem korporativnem okolju. S svojim strokovnim znanjem in praktičnimi primeri je omogočila vpogled v to, kako se well-being zaposlenih uresničuje v praksi ter kakšno vlogo ima pri uspešnem delovanju organizacije.
Katjina karierna pot je izjemno raznolika in navdihujoča. Po zaključku študija zgodovine in primerjalne književnosti je razvila sposobnost povezovanja humanističnega znanja z novimi razvojnimi trendi in sodobnimi organizacijskimi pristopi. Že v času študija je pridobivala dragocene delovne izkušnje, med drugim v gledališču in kot turistična vodička, kjer je razvila ključne kompetence na področju dela z ljudmi, prilagajanja komunikacije različnim posameznikom ter učinkovitega reševanja konfliktov. Njena poklicna pot se je kasneje nadaljevala v Kariernih centrih Univerze v Ljubljani, v Mednarodni pisarni ter na Rektoratu, kjer je uspešno povezovala akademsko in poslovno okolje ter pridobivala izkušnje na področju mednarodnega sodelovanja, organizacije in upravljanja kadrovskih procesov.
Za zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih v podjetju, v katerem je zaposlena Katja, namenjajo veliko pozornosti prijetnemu delovnemu okolju. V pisarnah imajo tako imenovan »comfort room«, prostor za sprostitev s klavirjem, vsako leto pa organizirajo tudi tridnevni team building, ki krepi povezanost zaposlenih. Pomemben del njihove kulture je tudi neformalno druženje, kot so skupni odhodi na kavo in odprti pogovori o izzivih izven formalnega delovnega okolja.
Predavanje je bilo osredotočeno tudi na ustvarjanje ekipe: kako ekipo oblikovati, kako jo uspešno voditi in kako povezati ljudi z različnimi znanji ter ustvariti tim, ki zna učinkovito komunicirati. Predstavila nam je dve metodi dela – waterfall metodo in agile metodo – ter razlike med njima, pri čemer je poudarila, kako pomembno je v današnjem svetu delati brez nepotrebnega pritiska. Ključni del uspešnega dela v ekipi so tudi retrospektive, kjer se izboljšujemo kot tim in ne kot posamezniki.
Glede izgorelosti je Katja poudarila, da je rešitev v tem, da sistem deluje za nas. Pomembno je poznati projektno vodenje od začetka do konca, saj to vodi do manjšega stresa in manj težav. Prav tako je treba pravočasno prepoznati prve znake izgorelosti, še preden se ti stopnjujejo.
S svojo osebno motivacijo in življenjsko zgodbo je Katja navdihnila študente, da ostanejo zvesti svojim vrednotam in etiki, se postavijo zase ter nikoli ne podcenjujejo pomena odprte komunikacije.
Prispevek je pripravila študentka Jana Simić.