Pri predmetu pogodbeno pravo je gostoval dr. Boris Jerman, vodja pravnega področja v Luki Koper. Študentom je predstavil razvoj in izvajanje najpogostejših pogodb v pomorskem in prevoznem pravu - pogodbe o izkoriščanju ladij in prekladalno pogodbo. Uvodoma je podal zgodovinska oris nastajanja pogodb, ki ima svoje temelje še v rimskem pravu, skozi zgodovino pa so se pogodbena določila in značilnosti ohranjala na podlagi običajnega prava - lex mercatoria. Z razvojem ladjarstva in prevoza blaga po morju so se razvijali tudi pravni pogodbeni instituti. Nanje ima vpliv tako razvoj različnih evropskih pravnih tradicij kot anglosaksonskega common law. Vse bolj se oblikujejo mednarodne konvencije kot podlaga za sklepanje prevoznih pogodb, zlasti haaška pravila, kakor tudi hamburška pravila. Temu sledi tudi slovenska zakonodaja in pravna praksa na podlagi obligacijskega zakonika in pomorskega zakonika.
Pogodba o izkoriščanju ladij kot posebna podjemna pogodba se loči po svojem specifičnem predmetu, ki predstavlja prevoz blaga iz odhodnega v namembni kraj v zameno za prevoznino in z udeležbo prejemnika. Pri sami izvedbe pogodbe sodeluje več strank, zato je pomembno opredeliti pravice in dolžnosti vsake od strank, kakor tudi opredeliti njihove odgovornosti v vseh fazah izvajanja pogodbe. Obstaja več vrst pogodb o izkoriščanju ladij, ki se kar najbolj prilagajajo potrebam strank in podpori pri mednarodnem prevozu blaga.
Prekladalna pogodba se je pojavila z zmanjševanjem ladijskih posadk, zato se ena stranka - prekladalec - zavezuje drugi stranki - naročniku - zavezani, da bo zanj opravila eno ali več prekladalnih operacij za dogovorjeno plačilo. Gre za podjemno pogodbo, kjer prekladalec odgovarja za rezultat. Tudi znotraj osnovne prekladalne pogodbe poznamo več vrst specifičnih prekladalnih pogodb.
Posebej pomembna so določila o odgovornosti, ki se v različnih pravnih redih in praksah med seboj nekoliko razlikujejo. Zato je dobrodošla mednarodna ureditev na področju pomorskega prava kot so haaško-visbyska pravila in hamburška pravila, pa tudi vse bolj uporabljeni instituti, ki so se najprej pričeli razvijati v okviru avtonomnega prava in sodne prakse kot je klavzula Himalaja, ki podizvajalcem pomorskega prevoznika zagotavlja enake ugodnosti, kot jih ima sam prevoznik.
Sočasno z razvojem mednarodne trgovine, razvojem ladijskega prometa, se tudi razvijajo mednarodne konvencije, pogodbena določila in pravna praksa na področju prevoznih pogodb. Vse večjo vlogo v pomorskem prometu igra tudi proces digitalizacije pri pravnem prometu. Proces digitalizacije omogoča lažje upravljanje s pravnimi dokumenti, a predstavlja nove izzive glede varnosti poslovanja v mednarodnem prometu.
Gost iz prakse je podal tudi uvid, da je za študij pomembno poznati tako klasične pravne institute, njihov razvoj in pomen, kakor tudi sodobna digitalna orodja.
.jpg)
16. januar 2026
| FM
| Izobraževanje