Konec septembra (natančneje 27. 9. 2018) je potekal 14. raziskovalni simpozij skupine Impol z naslovom Nove tehnologije, izdelki in osvajanje letalskega standarda. Na simpoziju je sodelovala tudi dr. Patricia Blatnik, docentka za področje ekonomije na Fakulteti za management. V svojem prispevku je predstavila primerjavo izsledkov analiz produktivnosti v Sloveniji in Evropski uniji.
Več o njenem prispevku z naslovom Dejstva, stereotipi in miti o produktivnosti in motivaciji zaposlenih v Sloveniji si lahko preberete v povzetku predavanja.
Slovenci se imamo za priden narod in se po večini raziskav uvrščamo v sam vrh po mnenju, da smo zelo delavni. Ali ta predpostavka drži? Ali upravičeno menimo, da smo delaven narod? Percepcija dela je med zaposlenimi pogosto negativna. Delo mora postati klasična vrednota in ne grožnja za zdravje zaposlenih ter zadovoljstvo z življenjem. Skozi delo postajamo bolj samozavestni, bolj motivirani in imamo boljšo samopodobo. Za uspeh je treba zagotoviti, da so zaposleni v svojem komuniciranju in opravljanju dela zreli in odgovorni. Stereotipna gledanja na naše etnične in pregovorne značilnosti o pridnosti in delavnosti je treba spremeniti in se usmeriti v izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti. Pri tem se je treba zavedati, da je produktivnost glavni generator gospodarske rasti, zato je treba proizvajati bolj inovativno, če želimo poskrbeti za blaginjo. Dobra podjetja definira hiter odziv na spremembe. Te se lahko pojavijo na trgu, pri kupcih, pri dobaviteljih, pri vladajoči nacionalni politiki ali pri svetovni gospodarski politiki, zato potrebujemo kompetenten vodstveni kader, ki se zna hitro prilagajati spremembam na trgu. Uspešna podjetja se trudijo vpeljevati vitke poslovne procese in vitko proizvodnjo na vseh področjih. Raziskave kažejo, da lahko s prenovo poslovnih procesov, reinženiringom, uvedbo vitkega poslovanja, učinkovitim upravljanjem poslovnih procesov, uvajanjem koncepta ”business process management” izrazito izboljšamo konkurenčnost podjetja. Za razumevanje potenciala rasti je običajno treba spremeniti tudi nekatere vidike organizacijske kulture. Posebno pozornost je treba nameniti razvoju, ki mora biti gonilo inovativnih proizvodov in sprememb, s katerimi prispevamo k višji produktivnosti in drugačni organizacijski kulturi. Uspešna podjetja tekmujejo na svetovnem trgu, ki je precej bolj tekmovalno orientiran kot domač, zato je za uspeh potrebna izrazita ciljna usmerjenost, pravimo, da je treba stil vodenja k ljudem nekoliko bolj premakniti v vodenje proti ciljem. To seveda ne pomeni, da izgubljamo socialno noto, brez te bi podjetje zavrglo del tradicije, se je pa treba zavedati, da med najboljšimi zmagujejo in obstanejo na vrhu zgolj tisti, ki so nadpovprečno kakovostni, nadpovprečno motivirani, znajo izrazito dobro sodelovati in si sinergično pomagati ter podpirati. Tekmovanje je osnova za rast, še večjo dodano vrednost ima sodelovanje, zato je treba te veščine razvijati. Glede na velike države, ki so v mnogih resursih skoraj neomejene, lahko učinkovito tekmujemo z drugimi predvsem, če imamo nadpovprečno dobro vodstvo in managerje, zato nas dobri rezultati ne smejo uspavati, temveč so zgolj priložnost, da že v tem času delamo intenzivno v naslednjih smereh, ki nam bodo prinesla prednosti v slabših časih, če do njih pride. Izkušnje terjajo morda tudi prevetritev vrednot podjetja, oblikovanje še bolj učinkovite organizacijske kulture, kjer bodo ključna vodila samoiniciativnost, inovativnost, odgovornost, sodelovanje, ciljna usmerjenost in sposobnost motiviranja in doseganja visokih ciljev ter iskanja spodbud, kako ljudi voditi, da bodo znali skupne cilje podjetja uskladiti s svojimi osebnimi cilji. Ključna je zato investicija energije in znanja v ključne kadre podjetja.