V prvem delu sta predstavila projektne aktivnosti, ki jih trenutno izvajajo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ter opisala dva primera dobrih praks.

• Prvi primer zajema izobraževanje učiteljev o osnovah uporabe XR tehnologij: zagon VR-očal, vzpostavitev uporabniških profilov, varna uporaba, osnove vzdrževanja ter preizkus izbranih vsebin v virtualnem okolju. Poleg tehničnega dela sta predstavila tudi pedagoške pristope, ki vključujejo tipične korake pri pripravi razreda na delo z VR-opremo, organizacijo dela v manjših skupinah, načrtovanje časa, prilagajanje aktivnosti starosti in predznanju učencev, skrb za uporabniško izkušnjo in dostopnost ter načrtovanje učnih vsebin, idej, scenarijev in gradiv.
• Drugi primer obsega izobraževanje učiteljev o razvoju lastnih XR vsebin v programskem okolju Unity. Učitelji se spoznajo z delovnim vmesnikom, postopkom odpiranja projektov, dodajanjem in urejanjem objektov, postavitvijo kamere, osvetlitvijo in oblikovanjem preprostih interakcij. Predstavljeni so tudi pedagoški pristopi, kot so načrtovanje učnih ciljev, premišljeno uvajanje interakcij in elementov igrifikacije ter prilagajanje XR vsebin različnim predmetom in raznolikim učnim potrebam.

    

V drugem delu sta predavatelja predstavila osnovni namen projekta ter umestitev v mednarodni kontekst. Osrednji cilj projekta je posodobitev in izboljšanje kakovosti poučevanja. Strokovnjaki učitelje usmerjajo in podpirajo pri smiselni rabi XR tehnologij, ki veljajo za napredne digitalne tehnologije. Učitelji bodo tako usposobljeni za samostojno delo z XR tehnologijami pri svojem pouku, mnogi od njih pa bodo celo znali ustvarjati svoje lastne XR vsebine v programskih okoljih Blender in Unity.  Tako bodo lahko postali mentorji drugim učiteljem in učencem pri usposabljanju sodobnih digitalnih pristopov.

 

 

Smotrna raba XR tehnologij na šolah, vključenih v projekt, predstavlja inovacijo v slovenskem izobraževanju, saj mnoge šole s tem nimajo izkušenj ali pa so zanemarljive. Projekt prispeva h krepitvi digitalnih kompetenc učiteljev kot posledično učencev. Zaradi pospešene in splošne digitalne transformacije ter avtomatizacije sistemov ljudje za delo potrebujejo nove kompetence, znanja, da bi lahko izkoristili priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. McConnell (2019) je napovedal, da bo digitalne kompetence v prihodnosti zahtevalo kar 9 od 10 delovnih mest. Vendar pa trenutno skoraj polovici zaposlenih v EU primanjkuje ustreznih znanj, kompetenc za delo z novimi tehnologijami - to pa je mogoče osvojiti le ob vpeljavi novih, sodobnih načinov poučevanja na vse ravni izobraževanja.