V četrtek, 14. januarja 2016, je v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani potekala slovesna akademija Zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije, v okviru katere so podelili tudi listine za častni naslov Komunikator/-ica znanosti leta 2015. Dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management je prejemnik listine finalist izbora častnega naslova Komunikator/-ica znanosti leta 2015.
Častni naslov prejme posameznik oziroma posameznica, ki se je v letu 2015 odlikovala v komuniciranju znanosti z določeno javnostjo, ki sestavlja slovensko družbo (splošna, strokovna, politična ...) in to v kateri koli obliki (publikacija, članek, radijska ali televizijska oddaja, spletna stran, portal, razstava, film ...). Po izboru Znanstvenega odbora za izbor prejemnika častnega naslova "Komunikator/-ica znanosti leta 2015 je prejemnik časnega naslova prof. dr. Samo Kreft, strokovnjak za farmacevtsko biologijo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Seveda niso ostali neopaženi tudi drugi kandidati. Doc. dr. Primož Šterbenc je prejel listino finalist izbora častnega naslova Komunikator/-ica znanosti leta 2015.
Dr. Primožu Šterbencu čestitamo.
Iz utemeljitve:
Dr. Primož Šterbenc je docent za področje sociologije na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Kot sociolog in politolog je izjemno dober poznavalec mednarodnih odnosov, pri svojem raziskovanju pa se osredotoča na islam, politično, religijsko in znanstveno-filozofsko-teološko zgodovino muslimanskega sveta, religijsko-politične odnose znotraj muslimanskega sveta (vključno s sunitsko-šiitskimi odnosi), politično-varnostna dogajanja na Bližnjem vzhodu (vključno z izraelsko-palestinskim konfliktom), odnose med Zahodom in muslimanskim svetom, na politiko Evropske unije do Bližnjega vzhoda in na globalni strateško-varnostni položaj (s poudarkom na Evraziji in Afriki). Svoje znanstvenoraziskovalno delo kombinira in dopolnjuje z izobraževalnim in svetovalnim delom. S svojo strokovnostjo ter izjemnim poznavanjem geopolitične in religijske situacije na Bližnjem vzhodu ozavešča slovensko javnost o dogajanju v tem delu sveta in vplivih oziroma posledicah, ki jih ima tamkajšnje dogajanje na življenje v Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji.
Od leta 2006 dr. Šterbenc redno predava različnim skupinam slušateljev, med njimi so tudi Oddelek za mirovne operacije Ministrstva za notranje zadeve, civilni uslužbenci Ministrstva za obrambo, različna društva idr. Tematika predavanj so zgodovinske in religiološke specifike islama, politična, religijska in znanstveno-filozofsko-teološka zgodovina muslimanskega sveta, sodoben politično-varnostni položaj na Bližnjem vzhodu in strateško-varnostni položaj v Evraziji. Te vsebine je na pobudo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo predaval tudi učiteljem predmeta Verstva in etika v osnovni šoli ter Zgodovina v gimnazijah.
Dr. Šterbenc je bil med glavnimi promotorji in je zdaj tudi eden od uresničevalcev novega transdisciplinarnega magistrskega študijskega programa Politologija, ki ga je Fakulteta za management začela izvajati v študijskem letu 2015/2016 v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije (obe Univerza na Primorskem). Predava Mednarodne odnose ter Religijo: islam in krščanstvo.
Dr. Šterbenc je v letu 2015 sodeloval pri nastanku knjige z naslovom Možnosti politike danes, ki je junija izšla pri Univerzitetni založbi Annales. Je avtor poglavja z naslovom Kako razumeti neuspeh zahodnih prizadevanj v Afganistanu, v katerem empirično dokazuje očitno neuspešnost tako čislane in toliko razglašane zahodne misije gradnje novega Afganistana. Po njegovem mnenju so razlogi za to notranji in zunanji, vendar pa zelo jasno nakaže, da so prav politike Združenih držav Amerike bistveno in celo odločilno prispevale k silno zapletenim današnjim položajem, v katerih je ne samo Afganistan, temveč cela regija in širše. Še ena tema, ki nam jo dr. Šterbenc s svojim razmišljanjem pomaga razumeti oziroma omogoča nov pogled nanjo.
Dr. Šterbenc sodeluje tudi pri nastajanju posebne številke znanstvene družboslovne revije Teorija in praksa, posvečene 70. obletnici Organizacije združenih narodov, v kateri najbolj kvalificirani slovenski znanstveniki s področja mednarodnih odnosov in mednarodnega prava ter izkušeni slovenski diplomati razlagajo različne vidike delovanja organizacije. Dr. Šterbenc pripravlja prispevek o delovanju organizacije v zvezi z enim od najbolj problematičnih vidikov sodobnih mednarodnih odnosov, vprašanjem Palestine.
Področje raziskovanja dr. Šterbenca in zlasti njegovo pojavljanje v medijih v zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu je izjemnega pomena za slovenski prostor ter njegovo politično in civilno javnost. Slovenija leži v neposredni bližini Bližnjega vzhoda, od tega območja jo loči le Sredozemsko morje. Kot ena od 28 članic Evropske unije moramo imeti izdelano stališče o krizah, ki potekajo na Bližnjem vzhodu. Zato moramo marsikaj vedeti o islamu, o njegovih značilnostih, njegovi zgodovini in pa o zgodovini muslimanskega sveta in njegovih odnosih z Zahodom oziroma krščanskim svetom. Predvsem moramo poznati najbolj problematične točke tega odnosa, kot so križarske vojne, kolonializem in izraelsko-palestinski konflikt. Diapazon védenja in poznavanja tega področja, ki ga kaže dr. Šterbenc, je v Sloveniji tako rekoč edinstven primer komuniciranja znanosti, ki pomembno prispeva k ozaveščenosti slovenske javnosti o trenutnem dogajanju v Evropi in na Bližnjem vzhodu in zagotovo pripomore k razumevanju oziroma dojemanju razsežnosti tega dogajanja in njegovih posledicah.
Dr. Šterbenc se kot izjemen poznavalec muslimanskega sveta in družbeno-političnih razmer na Bližnjem vzhodu v zadnjem času skoraj vsak dan pojavlja v medijih, bodisi kot komentator v različnih informativnih oddajah, avtor strokovnih in poljudnih člankov, pisec mnenj, intervjuvanec. S svojo objektivnostjo, odlično retoriko in lucidnostjo dosega verodostojnost, pronicljivost in odmevnost. Na ta način postaja medijska ikona in tudi pomemben ambasador svoje stroke, ki širi znanstvena spoznanja z namenom seznanjanja javnosti o dogajanjih na Bližnjem vzhodu, ki pomembno vplivajo na življenje v Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji.
Foto: Domen Pal