Tako kot je leta 2004 programer Mark Zuckerberg napisal programsko kodo, ki je postala zametek najhitreje rastočega podjetja na svetu, lahko uspe tudi komu drugemu – le če ima ideje in jih je tudi pripravljen proaktivno uresničevati, je na letošnjemi festINNU, ki danes poteka na Fakulteti za management v Kopru, povedal dr. Aleš Pustovrh, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in soustanovitelj ABC pospeševalnika.

Kako lahko ideja rodi prve milijone …

Je pa potrebno ideje – če želimo iz njih narediti tudi dober posel – tudi komunicirati oz. jih preverjati. Podobno, kot je nekoč spletna stran s slikami (thefacebook) nepričakovano in domala čez noč uspela med študenti Harvarda, na osnovi tega pa so snovalci današnjega globalnega družabnega omrežja postali milijarderji. A to so dosegli tudi tako, je nanizal Aleš Pustovrh, da so se usmerili izključno v rast podjetja in ne – vsaj ne v tisti fazi – v ustvarjanje prihodkov.  Svojo rešitev so sprva implementirali na najboljših ameriških univerzah (Ivy League), tako da je omrežje oz. platforma zrasla v nadzorovanih razmerah in predvsem na osnovi želja bodočih uporabnikov, da se vključijo v novo omrežje, ti pa so nato njegovo uporabo priporočali naprej svojim 'spletnim prijateljem', za kar pa snovalcem (omrežja) ni bilo treba nič plačati. Sredi 2004 se je ekipa zgodnjega Facebooka preselila v Silicijevo dolino, kjer se jim je kot menedžer pridružil Sean Parker, ki je že imel izkušnje s spodbujanjem rasti start-upov, in prav on je svežo ekipo usmeril izključno v rast podjetja, ne pa v zagotavljanje sredstev oz. ustvarjanje prihodkov. Parker jim je tudi zagotovil prvo angelsko investicijo v višini pol milijona dolarjev, za kar je angelski investitor Peter Thiel dobil 10,2-odstotni delež novega podjetja. 'Pametni denar' pa je 'pameten' zato, ker takšni investitorji prinašajo podjetju še več izkušenih ljudi in povezav, ki prispevajo k nadaljnji rasti start-upa. In tako je tudi Peter Thiel svežemu Facebooku zagotovil ustrezno mesto v Silicijevi dolini, ki še vedno slovi kot 'center start-upovske industrije'.  Po drugi strani imajo seveda investitorji svoje zahteve in v danem primeru, ko podjetje s svojo platformo ni doseglo poldrugi milijon uporabnikov do konca leta 2004 (torej že v prvem letu lansiranja), pač pa 'le' 1,2 milijona, omenjeni investitor sicer ni bil najbolj zadovoljen, je pa dal ekipi še eno priložnost in tako je aprila 2005 Facebook dobil 12,7-milijonsko investicijo od venture sklada Accel Partners, medtem ko je bilo samo podjetje ocenjeno na 98 milijonov dolarjev. Obenem pa je bil njihov pogoj, da Marka Zuckerberga in Petra Thiela v menedžmentu družbe dopolni njihov predstavnik Jim Breyer. Koncem istega leta so imeli še vedno negativni poslovni izid, tako da so leto dni po drugi investiciji, torej aprila 2006, dobili še 27,5-milijonsko investicijo več venture skladov, med drugim zopet od sklada Accel Partner in tudi od Petra Thiela, podjetje pa je bilo ocenjeno na že pol milijarde dolarjev.

… in kako njeni nosilci postanejo milijonarji

Po tem ko so septembra 2005 razširili uporabo platforme tudi v srednjih šolah, leto kasneje pa so jo odprli za čisto vse spletne uporabnike, je oktobra 2007 Microsoft kupil 1,6-odstotni delež v podjetju za 240 milijonov dolarjev, s tem pa je vrednost družbe pristala že na 15 milijardah dolarjev. Kljub temu pa je podjetje še vedno ustvarjalo izgubo, je poudaril Aleš Pustovrh. Zakaj?

»Ker je obetalo potenciale, obenem pa je bilo obdano z najboljšimi možnimi poslovneži,« je bilo slišati v odgovor iz festINNO-ve publike, Pustovrh pa je pridal, da se korporativni investitorji, kot je v danem primeru Microsoft, zavedajo možnih izgub s takšnimi investicijami. »In si te lahko tudi privoščijo.« Torej, če ste podjetje, ki stremi k ekstremno hitri rasti, greste v Silicijevo dolino, kjer postanete del globalnega ekosistema. In če se vrnemo še k Facebooku, se je temu pozitivni denarni tok zgodil šele septembra 2009, do takrat pa je bila njegova rast financirana z investicijami vlagateljev, ki so v zameno dobivali lastniške deleže. Na tak način so tudi omenjeno družbo privedli z 52 milijonov dolarjev prihodkov v 2006 na 4,27 milijarde dolarjev prihodkov v letu 2011, je prikazal Aleš Pustovrh. Maja 2012 pa je bil Facebook ocenjen na rekordne 104 milijarde dolarjev, kar je bila največja javna ponudba delnic na področju tehnologije in ena največjih v zgodovini interneta. Mimogrede, v času festINNA (29. maj; op.p.) je bila vrednost Facebookove delnice 184,92 ameriških dolarjev. Mark Zuckerberg ima danes 28 % lastništva, Sean Parker ima 4 % in Peter Thiel 3 %, vsi pa so milijonarji. To jim je med drugim uspelo zato, ker so se že na začetku zavedali svojih šibkosti in so jih odpravili s tem, da so se obdali z ustreznimi strokovnjaki, predvsem pa so bili proaktivni. Imeli so tudi odličen marketing in aktivnosti za rast, obenem pa so bili stalno podvrženi konkurenci (Google +, kitajski RenRen), ki jih je skušala kopirati. Ker pa so bili največji v svoji industriji – ne gre pozabiti, da jih je pri tej rasti podpiral širok ekosistem -, so bili tudi najbolj privlačni za uporabnike.  »In to lahko uspe tudi drugim podjetjem – da torej z usmeritvijo v svojo rast daleč presežejo svoje konkurente in postanejo največji na svojem področju,« je sklenil Pustovrh in mladim udeležencem festINNA vrgel žogico: »Kaj boste sami naredili za to, da bo vaša ideja zaživela?«

Besedilo in foto:  Alenka Žumbar (vir: https://www.energetika.net/novice/startup/festinno-2018-kako-zmagati-s-svojim-start-upom)

Prireditev organizira Fakulteta za management Univerze na Primorskem v soorganizaciji z drugimi partnerji projekta NUVOLAK2.

Projekt NUVOLAK2 je sofinanciran v okviru programa Interreg Italija-Slovenija 2014–2020 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.