19 novih mednarodnih študentov iz 8 evropskih držav in Kanade je danes sedlo v študijske klopi Fakultete za management Univerze na Primorskem. Ti v univerzitetno mesto Koper prihajajo na polletno študentsko izmenjavo. Prosti čas bodo študenti izkoristili tudi za številne obštudijske dejavnosti, predvsem pa za spletanje prijateljskih vezi s sovrstniki z vseh koncev sveta. Vezi, ki bodo nekoč morda porajale tudi poslovno sodelovanje.
Od danes naprej bo po hodnikih naše fakultete poleg slovenščine slišati tudi francoščino, finščino, italijanščino, španščino, bolgarščino, češčino, poljščino in makedonščino. Ta pisan preplet jezikov bodo v poletnem semestru ustvarjali študenti iz 8 evropskih držav in Kanade, ki so se odločili, da bodo svojo malho znanja polnili tudi na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.
V imenu vodstva jih je pozdravila prodekanja za izobraževanje – 1. stopnja doc. dr. Elizabeta Zirnstein, vse potrebne informacije in napotke pa jim je dala njihova koordinatorka Marisol Pribac. FM-jevske Erasmuse je pozdravil tudi tutor študent Erik Poniž.
Po uvodnem srečanju je vodja knjižnice Tanja Gregorič Erasmus študentom predstavila knjižnico in uporabo njenih storitev, temu pa je sledilo še srečanje s predstavniki Službe za mednarodno sodelovanje Univerze na Primorskem in kratek ogled Kopra.
Študenti bodo poslušali predavanja dodiplomskih in podiplomskih predmetov, in sicer s področij podjetništva, statistike za management, managementa znanja in inovativnosti, ekonomije, politologije, strateškega managementa in prava. Čeprav so predavanja v angleščini, se jim lahko pridružijo tudi slovenski študenti. Seveda pa se mednarodni študenti poleg strokovnih vsebin učijo tudi naše materinščine. In ko že ravno omenjamo materinščino – 21. februar je mednarodni dan maternega jezika, v okviru katerega se v zadnjih letih poudarja prav večjezičnost pri izobraževanju.
Unesco je razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika leta 1999 – v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. S tem je Unesco želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti.