Karierna pot Mitje Vatovca je zgodba o podjetniški ambiciji, vztrajnosti, pogumu za uresničevanje idej in nenehnem iskanju novega znanja. Tudi danes, po več kot 25 letih uspešne poslovne poti, ostaja zvest vseživljenjskemu učenju in svojo akademsko pot nadaljuje na magistrskem programu Management na UP Fakulteti za management (UP FM).

Mitja je podjetniško pot začel že med študijem. Leta 2001 je soustanovil s prijatelji podjetje Emigma d. o. o., ki se je skozi leta razvilo v eno vidnejših slovenskih digitalnih agencij in svoje poslovanje razširilo tudi na tuje trge. Danes ima za seboj več kot 25 let izkušenj na področju IKT in digitalizacije poslovnih procesov ter več kot 1.000 vodenih projektov. Že v srednješolskih letih je vedel, da želi ustvariti nekaj svojega. 

Kako je študij na UP FM vplival na vašo karierno pot in vaš način vodenja danes? Katera znanja so se v praksi izkazala za najbolj uporabna?

Da bom imel svoje podjetje, sem se odločil že v srednji šoli. Podjetništvo, predvsem prodajo, sem imel nekako v krvi – kamor koli sem se ozrl, sem videl priložnost za nov produkt, idejo, drugačen način promocije ali prodaje. Manjkala pa mi je podlaga. Na Fakulteti za management sem dobil prav to: teoretični okvir, dobre prakse in usmeritve, ki jih potem na trgu prepoznaš veliko hitreje, ker veš, kaj gledaš. Podjetje sem soustanovil še v času študija, tako da sta se predavalnica in praksa pri meni ves čas prepletali – to, kar sem se učil dopoldne, sem lahko že isti teden preizkusil v resnični situaciji.

V praksi so se najbolj obnesla znanja s področja statusnega in obligacijskega prava, trženja ter strateškega razmišljanja in managementa nasploh. Pravo zato, ker podjetnik vsak dan sklepa razmerja – s partnerji, zaposlenimi, strankami – in je razlika med tem, ali pogodbo razumeš ali jo le podpišeš, lahko usodna. Trženje zato, ker brez njega tudi najboljši produkt ostane neopazen. Strateško razmišljanje pa zato, ker te nauči dvigniti pogled z današnjega dne na naslednja tri leta. Prav to me je najbolj oblikovalo tudi kot vodjo: manj gašenja požarov, več postavljanja okvirov, znotraj katerih ljudje lahko delajo samostojno.

Bo umetna inteligenca v prihodnosti bolj priložnost ali izziv za mlade, ki vstopajo na trg dela, in kakšno vlogo bo pri tem imelo izobraževanje na dodiplomski in magistrski ravni?

Zagotovo priložnost – pod pogojem, da se bodo razpoložljiva orodja naučili uporabljati. In tu ne mislim na to, da znaš odpreti aplikacijo in vpisati vprašanje. Mislim na uporabo s predznanjem, usmerjeno in kritično. Kdor področja ne pozna, ne bo znal presoditi, ali je odgovor, ki ga dobi, uporaben ali zavajajoč. Prav v tem vidim vlogo dodiplomskega in magistrskega študija: da zgradi strokovno podlago, na kateri lahko človek ta orodja sploh smiselno uporablja, in da razvije kritično presojo, ki loči dober rezultat od prepričljivo napisanega nesmisla.

Kot pri vsaki novi tehnologiji bi morale izobraževalne institucije temu posvečati veliko pozornosti – spodbujati uporabo in predvsem ciljno usmerjati učitelje in predavatelje k vpeljevanju teh orodij v učni proces. Danes se žal še vedno srečujemo s prepovedmi uporabe, kar se mi zdi nesprejemljivo. Prepoved ne odpravi orodja, le potisne ga izven učilnice, kjer se ga študent nauči uporabljati brez vodenja. Nasprotno bi morale fakultete uporabo spodbujati in študente učiti, kako ta orodja vpeljati v vsakdanji proces odločanja in dela. Delodajalci danes ne iščemo več ljudi, ki znajo poiskati informacijo – iščemo tiste, ki znajo presoditi, kaj z njo.

Danes poleg vodenja podjetja nadaljujete tudi svojo študijsko pot na magistrskem programu. Zakaj se vam zdi pomembno vseživljenjsko učenje in kako bi opisali prednosti tega, da fakulteta študentom omogoča povezovanje akademskega znanja z realnim poslovnim okoljem?

V času, ko se družba, trgi, procesi, uporabniki in nenazadnje tehnologije spreminjajo tako hitro, brez stalnega učenja preprosto ne gre – oziroma se ustaviš. In v poslu ustaviti se pomeni nazadovati, ker se okolje premika naprej ne glede na to, kaj počneš ti. Sam se izobražujem vsak dan: spremljam trende, usmeritve, zakonodajo, spremembe na svojem področju. A to je učenje sproti, po koščkih. Želel sem si znanje nadgraditi še na akademski ravni – spoznati, kaj se danes na posameznih področjih šteje za uspešno smer oziroma teorijo, in svoje izkušnje postaviti v širši okvir. Po tridesetih letih od vpisa v prvo generacijo je vrnitev v predavalnico tudi posebna izkušnja: ista fakulteta, drugačen jaz, precej drugačna vprašanja.

Fakulteta za management že od svojega nastanka povezuje akademsko in poslovno okolje in prav v tem vidim njeno največjo prednost. Večina predavateljev je seznanjena z dejanskim stanjem in smerjo razvoja v praksi, kar pomeni, da se študent ne uči zgolj modelov, ampak razume, kje in kako ti modeli v resnici delujejo – in kje odpovedo. Kdor prihaja iz prakse z leti izkušenj, na študij seveda ne pride po osnove niti po napotke za vsakodnevne operativne odločitve. Vrednost je drugje: v širini spektra, ki ti odpre področja, s katerimi se sam ne bi ukvarjal, in v specifičnih znanjih, ki jih v vsakdanjem delu ne uspeš sistematično poglobiti. Pri meni sta to predvsem procesno vodenje in organizacija – področji, kjer izkušnje sicer imaš, a ti akademski pristop pokaže strukturo za tem, kar si se do zdaj naučil z opazovanjem in preizkušanjem.

Kaj bi svetovali mladim, ki danes razmišljajo o študiju managementa in začetku svoje karierne poti?

Odločite se čim prej. Odločanje je eden ključnih procesov v managementu – in nauk, ki se ga naučiš šele s prakso, je, da se dobrota odločitve pokaže šele kasneje. Najslabše, kar lahko storiš, je, da se ne odločiš. S tem se v karieri srečuješ vsak dan: podatkov nikoli ni dovolj, časa še manj, odločitev pa je vseeno treba sprejeti. Kdor to znanje pridobi zgodaj, ima veliko prednost.

Zame je bila odločitev o študiju enostavna, prav tako začetek kariere. Vse, kar je sledilo, pa ni bilo. Bilo je izjemno veliko vzponov in padcev, nekateri tudi zelo boleči. Tega mladim ne bi zamolčal, ker si zaslužijo realno sliko – podjetništvo in vodenje nista niz uspehov, ampak vrsta odločitev, od katerih se nekatere izkažejo za napačne. A če so cilji jasni, se prava pot vedno najde, tudi takrat, ko se zdi, da ne boš zmogel. Pomembno je le, da se premikaš. Stati na mestu in čakati na popolno priložnost je edina odločitev, ki se zagotovo ne obrestuje.

Mitja še danes ostaja tesno povezan z UP FM. Kot član Sveta zaupnikov, reden udeleženec fakultetnih dogodkov in podjetnik študentom odpira vrata v poslovno okolje, sodeluje pri projektih ter svoje znanje in izkušnje deli z mlajšimi generacijami. Njegov prispevek k povezovanju fakultete s poslovnim okoljem na UP FM še posebej cenijo. Leta 2026 je tako prejel tudi Priznanje UP Fakultete za management za zunanjega sodelavca, ki s svojim delovanjem predstavlja navdihujoč zgled uspešnega diplomanta ter pomembno prispeva k razvoju in prepoznavnosti fakultete.

Podjetniška pot Mitje Vatovca je zgodba uspešnega alumna UP FM, ki tudi po desetletjih ostaja tesno povezan s svojo fakulteto. Je dokaz, da lahko znanje, praktične izkušnje, pripravljenost na nenehno učenje in pogum za sprejemanje odločitev ustvarijo uspešno in dolgoročno karierno pot.

Več o dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih UP FM je na voljo na spletni strani fakultete.