V katerih državah najpogosteje zasledimo finančne holdinge, od kod pravzaprav izvirajo in čemu sploh služijo? Predvsem pa, kako naj se izvaja ustrezno preverjanje poslovanja bodisi nad matično družbo bodisi nad odvisnimi podjetji? Ta vprašanja so bila v ospredju predavanja dr. Mitje Stefancica z naslovom Nadzor finančnih holdingov kot instrument za obvladovanje poslovnih tveganj, ki je potekalo v četrtek, 13. decembra, v okviru dnevov Katedre za pravo na Fakulteti za management.
Kot je gost izpostavil že ob začetku, cilj predstavitve ni bilo podajanje nekih dokončnih zaključkov, temveč osvetlitev določenih vprašanj, dvomov in dilem, ki zadevajo nadzor nad finančnimi holdingi sploh. Z namenom preseganja teoretične debate, ki se v ekonomiji in pravu osredotoča pretežno na pojem regulative, je dr. Stefancic pozornost preusmeril k vprašanju, kako lahko prek učinkovitega sistema nadzora zmanjšamo tveganja v finančnem poslovanju. Pomembnost tega vprašanja je postavil v kontekst in pri tem ločil med holdingi, ki poslujejo čezmejno, in tistimi, ki poslujejo na mednarodni ali celo globalni ravni.
Za primer je predavatelj omenil holding Exor v večinski lasti premožne italijanske družine Agnelli. Holding ima naložbe v mednarodnih podjetjih od avtomobilskega sektorja (CFA, Ferrari) prek medijev (The Economist), pa vse do športnih društev, kot je nogometni klub Juventus.
Ker so posli takih in podobnih holdingov zelo razvejani in kompleksni, je obvladovanje tveganj nadvse pomembno, pri tem pa igrajo ključno vlogo nadzorni organi. Predavatelj je s tega vidika izpostavil pomembnost mednarodne regulative za preprečevanje protizakonitega poslovanja, korupcije in sklepanja slabih poslov, hkrati pa učinkovitega kriznega managementa, ki so ključnega pomena v trenutku, ko se naložbene in poslovne strategije holdingov izkažejo za neuspešne.
Poleg omembe mednarodnega konteksta se je dr. Stefancic zaustavil še pri nekaterih holdingih, ki poslujejo v Sloveniji in v bližnji Furlaniji - Julijski krajini, ter pri tem izpostavil potrebo, da taki holdingi vključijo v svoje vrste mlade, ki imajo najnovejša znanja s področja financ in prava in so sposobni kritičnega razmišljanja, kar je nujno za pravočasno zaznavanje tveganj. Slednja izhajajo na primer iz povprečnega poznanja trgov, kamor želimo usmerjati naložbe, ali pa iz težnje po čezmernem zadolževanju podjetij (po mnenju predavatelja je ta navidezno najenostavnejša, a hkrati najbolj tvegana strateška opcija).
Na vprašanje udeležencev predavanja, čemu je včasih nadzor nad tveganimi poslovanji holdingov na splošno neustrezen, je gostujoči predavatelj svoj odgovor utemeljil na razmerju, ki obstaja med upravitelji in nadzorniki. Če nadzorni organi preveč zaupajo upraviteljem matične družbe in odvisnih družb, se pomembnost nadzora porazgubi in se prej ko slej pojavijo težave. Niti priznane revizijske družbe ne dosegajo svoje ključne naloge, ki jo dr. Stefancic vidi predvsem v jamčenju interesov srednjih in malih delničarjev holdingov in deležnikov njihovega poslovanja, če niso povsem neodvisne oziroma objektivne pri podajanju ocen o poslovnih rezultatih.
Zapis: dr. Elizabeta Zirnstein