Obe polovici štejeta
Predvsem so zanimivi statističnimi podatki o deležu žensk v upravah podjetij. Ta delež je največji na Norveškem, kjer so uvedli t. i. ženske kvote in imajo zakonsko postavljeno mejo 40 odstotkov žensk v upravah podjetij. Ta delež je v Sloveniji okoli 15-odstoten, delež žensk kot predsednic uprav pa samo 5-odstoten. Ženske so na tem mestu bolj izjema kot pravilo. Ob tem se poraja vprašanje, kaj je vzrok za tako majhen delež žensk na vodstvenih položajih. Na to naj bi vplivali dejavniki, kot so zgodovinski razvoj, vzgoja, okolje, različni stereotipi in sodobna družba, ki ponekod jemlje žensko za nedoraslo nekaterim nalogam.
Raziskave so pokazale, da so podjetja, v katerih je delež žensk na vodilnih položajih večji, bolj konkurenčna. Takšna podjetja naj bi bila tudi bolj ustvarjalna, imajo več znanja, pri tveganih odločitvah delujejo bolj premišljeno. Ženske so po značaju v povprečju bolj poštene, sploh pri odločanju in imajo bolj etičen in korekten odnos. Zelo zanimivo pa je, da večina žensk, ki jim uspe zaobiti t. i. fenomen steklenega stropa in priti na vodilne položaje, zelo pogosto privzame nekaj moških osebnostnih lastnosti in celo njihovo vedenje. Morda je to del procesa ali pa se le želijo vključiti v družbo.
Še vedno preseneča podatek, da so ženske sicer po končanem šolanju bolj izobražene, z več znanja kot moški, so pa kljub temu moški bolj pogosto na vodilnih položajih kot ženske. Tu je ključnega pomena tudi ženska narava, predvsem ker se ženske niso pripravljene izpostavljati, voditi in prevzemati odgovornosti. Če pogledamo še drugo plat zgodbe – kdo pa nosi največjo odgovornost doma? Malo je moških, ki prevzemajo odgovornost za vzgojo otrok, hišna opravila in kako je skuhano kosilo.
Predavateljica je pri tem omenila knjigo Josepha Hellerja Kavelj 22. Poleg vojnih tem, o katerih govori vsebina, se knjiga dotakne tudi problematike ženskega spola pri zaposlovanju. Ko ženska govori o sebi, jo moške oči vidijo kot samovšečno, če pa ne govori, ni niti opažena. Prav tako je tudi že ukoreninjeno mnenje, da so bile ženske ustvarjene za rojevanje otrok in so veliko odsotne zaradi nege otrok. Če pa ženska nima otrok ali ni vsaj poročena, potem je z njo nekaj narobe. Ravno zaradi takšnih mitov naj bi bile ženske zapostavljene pri izbiranju na vodilna delovna mesta. Če jim nekako le uspe priti do najvišjih položajev, pa njihov glas pogosto ne šteje enako. Tudi njihovo plačilo je v primerjavi z moškimi kolegi manj plačano.
Seveda je za vsak problem mogoče najti rešitev. Z ukrepi, kot so karierno sponzorstvo in mentorstvo, kadrovanje, različni izobraževalni programi ter določitev ciljnega deleža žensk v podjetju, naj bi povečali delež žensk na vodilnih položajih.Res je, da zgolj ti ukrepi ne bodo prinesli celovitih sprememb, če ne bo vsak med nami spremenil ukoreninjenega mnenja v naših glavah. Narava je vzpostavila ravnotežje z razlogom – sever in jug, črno in belo, pozitivno in negativno, žensko in moško. Rezultat prisotnosti in sodelovanja obeh polov se je vedno izkazal kot najbolj učinkovit. Zakaj se ne bi tudi podjetja ravnala po zakonih narave?
Zapis: Matej Anderlič, Domen Rozman in Amadeja Knez