Na mednarodni konferenci Advancing Industry 5.0: Building Skills, Enhancing Employee Voice and Driving Workplace Innovation, ki je potekala 16. in 17. junija 2025 v belgijskem mestu Leuven, je izr. prof. dr. Elizabeta Zirnstein predstavila prispevek z naslovom “Beyond the Data: A New Framework for Skill Forecasting” , ki je nastal v okviru »Trg dela v digitalni dobi: učinki in obeti za prihodnost dela« (J5-60092). Prispevek je nastal v soavtorstvu vseh sodelujočih na projektu (dr. Zirnstein, dr. Širok, dr. Laporšek, dr. Fošner, dr. Grdovič Gnip, mag. Sedmak, dr. Švagan, dr. Stubelj) in se je nanašal na razvoj novega konceptualnega okvira za napovedovanje kompetenc, pri čemer so soavtorji skušali preseči tradicionalne pristope, utemeljene zgolj na analizi obstoječih podatkov, ter zajeti širše strukturne spremembe v povpraševanju po znanjih in kompetencah.
V predstavitvi je dr. Zirnstein, ki se je konference udeležila, izpostavila, da se je struktura kompetenc (spretnosti) na ravni poklicev v zadnjem desetletju bistveno spremenila, kar je posledica prepletanja digitalizacije, avtomatizacije, umetne inteligence in zelenega prehoda. Pri tem prihaja do premika od kompetenc, ki so v neposredni konkurenci s tehnologijo, k tistim, ki tehnologijo dopolnjujejo, kar pomeni, da se poleg tehničnih znanj vse bolj uveljavljajo tudi ustvarjalne, socialno-čustvene in vodstvene kompetence ter sposobnost prilagajanja in vseživljenjskega učenja. Analiza obstoječih napovednih modelov je pokazala, da kljub številnim študijam obstajajo pomembne razlike v njihovih pristopih in ugotovitvah, pri čemer ostaja še posebej izrazita vrzel pri napovedovanju sprememb na ravni specifičnih mikro-spretnosti, ki bodo ključne v bližnji prihodnosti. Ugotovitve kažejo, da bodo tehnološke spremembe, zlasti pospešena uporaba umetne inteligence in avtomatizacije ter širjenje digitalizacije, še naprej ključni gonilnik preobrazbe trga dela, medtem ko zeleni prehod postaja pomemben industrijski dejavnik, ki vpliva na strukturo povpraševanja po znanjih. V tem kontekstu se povečuje potreba po tehnoloških spretnostih, hkrati pa narašča pomen socialno-čustvenih kompetenc, medtem ko se pomen nekaterih kognitivnih spretnosti zmanjšuje, fizične in manualne spretnosti pa ostajajo relativno stabilne. Dr. Zirnstein je dodatno opozorila na ugotovitev, do katere so prišli omenjeni raziskovalci na tem projektu, da se že obstoječa neskladja na trgu dela še nadalje poglabljajo, saj so prav tiste spretnosti, za katere se pričakuje največja rast povpraševanja, že danes med najbolj deficitarnimi. Posledično podjetja vse pogosteje posegajo po strategijah prekvalifikacije in nadgradnje znanj zaposlenih, pri čemer postaja strateško upravljanje človeškega kapitala ključno za njihovo dolgoročno konkurenčnost. Zato zaključujejo, da bo uspešno prilagajanje na nove razmere zahtevalo celovit pristop, ki vključuje načrtno preoblikovanje delovne sile, vlaganje v razvoj zaposlenih in krepitev razumevanja vplivov novih tehnologij, zlasti generativne umetne inteligence, na organizacije in delo.
