Raziskovalci UP FM naslavljajo ključne izzive sodobne družbe in gospodarstva: management, trajnostnost in umetna inteligenca

Jubilejna 25. mednarodna konferenca MIC (Management International Conference), ki jo je gostila Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, je tudi letos združila raziskovalce in strokovnjake z različnih področij managementa, ekonomije in sorodnih ved. Letošnja konferenca je združila 130 udeležencev iz več kot 25 različnih držav. Svoj prispevek pa je predstavilo 100 udeležencev.

Med aktivnimi udeleženci so bili tudi raziskovalci UP FM, ki so predstavili svoje najnovejše raziskave ter prispevali k razpravam o aktualnih družbenih, gospodarskih in organizacijskih izzivih. Njihove raziskave obravnavajo raznolike tematike – od inovacij, trajnostnega poslovanja in organizacijskega razvoja do uporabe novih tehnologij, izobraževanja, podjetništva ter drugih vprašanj, ki pomembno prispevajo k razvoju znanstvene misli in prakse.

V nadaljevanju predstavljamo raziskovalce ter njihove prispevke, ki so bili predstavljeni na 25. MIC konferenci:

Iskanje talentov na področju zelene robotike 

  • asist. prof. Tine Bertoncel, UP FM; asist. dr. Peter Štrukelj, UP FM

Vzpon »zelene robotike« v proizvodnih segmentih zahteva od kadrovskih managerjev ponovni razmislek o načinih pridobivanja talentov. Podjetja v vse večji meri potrebujejo strokovnjake s hibridnimi znanji in veščinami, ki združujejo tradicionalno inženirstvo s poznavanjem zakonitosti trajnostnega razvoja. Med ključne kompetence danes spadajo ocenjevanje življenjskega cikla (LCA), poznavanje trajnostnih materialov, energetsko optimizirana umetna inteligenca in interdisciplinarno sodelovanje. Ker razvoj novih tehnologij nenehno spreminja te zahteve, morajo kadrovske službe temu ustrezno prilagoditi svoje strategije zaposlovanja. Le tako bodo lahko oblikovali strokovne ekipe, ki bodo sposobne spodbujati tako tehnološke inovacije kot tudi načela trajnostnega razvoja.

Zakaj uvajanje metode 5S ne uspe: Analiza vzrokov in ukrepanje

  • izr. prof. dr. Dušan Gošnik, UP FM

 
Številni poskusi uvedbe metode 5S so v podjetjih neuspešni. Poznavanje in razumevanje najpogostejših razlogov za neuspeh pri uvedbi metode 5S pomaga vodjem v organizacijah, da se izognejo neuspehom in izboljšajo uspešnost implementacije 5S in drugih podobnih metod. Rezultati analize kažejo, da (1) pomanjkanje vključenosti vodstva podjetja, (2) pomanjkanje merjenja in spremljanja napredka pri uvajanju 5S, (3) slaba vključenost zaposlenih, (4) pomanjkanje discipline in (5) slaba integracija 5S s cilji organizacije povečujejo možnost neuspeha izvajanja 5S.

Umetna inteligenca in poklici prihodnosti

  • prof. dr. Andrej Bertoncelj, UP FM; red. prof. dr. Maja Meško, UM Fakulteta za organizacijske vede

Vključevanje tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja v globalno gospodarstvo predstavlja spremembo paradigme z daljnosežnimi posledicami za prihodnost dela. Naša analiza preučuje večplasten vpliv umetne inteligence na trg dela, pri čemer se osredotoča na razkorak med ukinjanjem in ustvarjanjem delovnih mest. Ugotovitve kažejo na nadaljevanje trenda polarizacije zaposlovanja, kjer povpraševanje po srednje kvalificiranih kadrih upada, medtem ko tako nizko kvalificirana fizična in storitvena dela kot visoko kvalificirani tehnološki poklici ohranjajo stabilno povpraševanje. Analiza tudi ugotavlja, da bo umetna inteligenca pomemben del delovne sile dopolnila, ne pa v celoti nadomestila, kar bo temeljito preoblikovalo vsakodnevne delovne obveznosti znotraj obstoječih poklicev.

Pretvorba digitalnega razvoja v trajnostni napredek

  • prof. dr. Aleksander Janeš, UP FM; Lesya Kolinets Vilnius Gediminas Technical University, Economics Engineering Department; Tomas Pečiulis Vilnius Gediminas Technical University, Economics Engineering Department, 


Prispevek predlaga konceptualni okvir in pristop k merjenju za indeks ekonomske odpornosti za usklajenost digitalnih ciljev s cilji trajnostnega razvoja (ERIDSA). Namenjen je kvantificiranju učinkovitosti držav pri prenosu digitalnega razvoja v trajnostni napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR) sredi globalne negotovosti. Model povezuje stebre digitalne transformacije (infrastruktura in povezljivost, digitalne spretnosti, sprejemanje s strani podjetij in gospodinjstev, digitalno upravljanje, podatkovne zmogljivosti in kibernetsko varnost, umetno inteligenco-UI) z uspešnostjo ciljev trajnostnega razvoja in odpornostjo do ciljev trajnostnega razvoja prek nabora posredniških mehanizmov: produktivnost in učinkovitost virov, vključenost in dostop do financiranja in storitev, agilnost upravljanja, ki jo omogoča odziv na podlagi podatkov, ter inovacije in širjenje zelenih tehnologij.

Kakovost platformnega dela

  • asist. dr. Barbara Švagan, prof. dr. Ajda Fošner; izr. prof. dr. Ana Grdović Gnip; viš. pred. mag. Suzana Sedmak; prof. dr. Igor Stubelj; izr. prof. dr. Klemen Širok; prof. dr. Elizabeta Zirnstein; prof. dr. Suzana Laporšek, UP 
Digitalne delovne platforme postajajo vse pomembnejši del sodobnih trgov dela. Prispevek analizira, kako se odvisnost od dohodka iz platformnega dela razlikuje med posameznimi socioekonomskimi skupinami in različnimi vrstami platformnega dela. Analiza temelji na pilotnih podatkih modula o digitalnem platformnem delu v okviru Ankete o delovni sili 2022. Posebna pozornost je namenjena razlikam med lokacijsko pogojenim in spletnim platformnim delom ter razlikam glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe platformnih delavcev. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju heterogenosti platformnega dela ter predstavljajo podlago za nadaljnje raziskave in oblikovanje politik na tem področju. Prispevek je del temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom TRG DELA V DIGITALNI DOBI: UČINKI IN OBETI ZA PRIHODNOST DELA (J5-60092), ki ga financira ARIS. 

Izpostavljenost poklicev avtomatizaciji in umetni inteligenci v Sloveniji

  • izr. prof. dr. Ana Grdović Gnip; prof. dr. Ajda Fošner; viš. pred. mag. Suzana Sedmak; prof. dr. Igor Stubelj; izr. prof. dr. Klemen Širok; asist. dr. Barbara Švagan; prof. dr. Elizabeta Zirnstein; prof. dr. Suzana Laporšek, UP
Hiter razvoj avtomatizacije in umetne inteligence (UI) odpira pomembna vprašanja o prihodnosti dela. Prispevek razvija primerjalni okvir za ocenjevanje izpostavljenosti poklicev v Sloveniji z integracijo šestih uveljavljenih metodoloških pristopov. Na podlagi harmoniziranih podatkov o poklicih primerja teoretični potencial avtomatizacije z dejansko stopnjo uvajanja umetne inteligence ter opredeli poklice z največjim razkorakom med tehnološkimi zmogljivostmi in njihovo dejansko uporabo. Ugotovitve predstavljajo pomembno podlago za oblikovanje politik trga dela, strategij preusposabljanja ter spremljanje tehnoloških sprememb. Prispevek je del temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom TRG DELA V DIGITALNI DOBI: UČINKI IN OBETI ZA PRIHODNOST DELA (J5-60092), ki ga financira ARIS. 

Od razkritij ESG do finančne uspešnosti: prvi dokazi iz slovenskih podjetij

  • Sara Gigli (Univerza v Cassinu in Južnem Laciju, Italija); asist. dr. Barbara Švagan; prof. dr. Suzana Laporšek (Univerza na Primorskem, Slovenija)

Prispevek proučuje povezavo med razkritji ESG in finančno uspešnostjo slovenskih podjetij. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa, ki združuje vsebinsko analizo poročil o trajnostnosti in regresijske modele OLS, ocenjuje vpliv skupne ocene ESG ter posameznih okoljskih, socialnih in upravljavskih dimenzij na donosnost sredstev (ROA), donosnost kapitala (ROE) in maržo EBITDA. Vzorec obsega 41 podjetij, ki so bila v Sloveniji leta 2024 zavezana k obveznemu poročanju o trajnostnosti. Prispevek predstavlja prve empirične dokaze o povezavi med razkritji ESG in finančno uspešnostjo podjetij v Sloveniji.

Primerjalni modeli socialne države in učinkovitost sistema socialne varnosti: primer Slovenije, Združenih držav Amerike in Švedske

  • Viktor Radinoski in prof. dr. Žiga Čepar, UP FM

Raziskava primerja sisteme socialne varnosti v Sloveniji, Združenih državah Amerike in na Švedskem kot predstavnike bismarckovskega, liberalnega in socialnodemokratskega modela socialne države. Analizira pravne temelje, financiranje, obseg socialne zaščite ter učinkovitost sistemov, s poudarkom na zdravstvu. Preverja tri hipoteze in sicer: 1) da je švedski sistem najučinkovitejši, 2) da Slovenija zagotavlja višjo raven socialne zaščite kot ZDA zlasti na področju pokojninskega in zavarovanja za primer brezposelnosti ter 3) da so javni izdatki za zdravstvo kot delež BDP najpomembnejši dejavnik učinkovitost zdravstvenega sistema. Raziskava združuje teoretično ter kvantitativno empirično analizo panelnih podatkov s poudarkom na regresijski analizi dejavnikov učinkovitosti zdravstvenega sistema.

Na poti k idealnim kazalnikom in merilom za samoocenjevanje pisarn za prenos znanja: procesualni okvir »vhod–proces–izhod–vpliv« s posebnim poudarkom na družbenem vplivu

  • prof. dr. Simona Kustec, UP FM; izr. prof. dr. Jana Hojnik, UP FM, Ana Zalokar, UP FAMNIT

Prispevek razvija konceptualno utemeljen okvir za samoevalvacijo pisarn za prenos znanja. Izhaja iz razumevanja, da pisarn za prenos znanja ne smemo obravnavati zgolj kot enot za upravljanje intelektualne lastnine in komercializacijo, temveč kot strateške posrednike, ki podpirajo sodelovanje, soustvarjanje, inovacijske storitve in valorizacijo raziskovalnih rezultatov. Na podlagi strukturiranega pregleda literature in konceptualne sinteze delo analizira obstoječe kazalnike za samoevalvacijo pisarn za prenos znanja ter njihove omejitve. Predlaga štirifazni procesualni okvir, organiziran okoli vhodnih, procesnih, izhodnih in kazalnikov vpliva. Posebna pozornost je namenjena vključevanju merjenja družbenega vpliva, ki ostaja eden od osrednjih prihodnjih izzivov razvoja obstoječih modelov merjenja dela pisarn za prenos znanja.

Generativna umetna inteligenca in jezikovne pasti

  • prof. dr. Igor Rižnar; prof. dr. Armand Faganel, UP FM

 

Generativna orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot in Perplexity, lahko ustvarjajo tekoč, samozavesten in urejen jezik, ki se zlahka zdi zaupanja vreden. Prispevek to nevarnost poimenuje jezikovna past: uporabniki lahko uglajen slog zamenjajo za točnost, globino ali resnično razumevanje. Avtorja trdita, da veliki jezikovni modeli ne lažejo v človeškem smislu, temveč ustvarjajo besedilo brez skrbi za resnico. S primeri definicij, interpretacije poezije in izmišljenih informacij prispevek pokaže, kako umetna inteligenca posnema sklepanje, namesto da bi ga izvajala. Sklep poudarja kritično mišljenje, preglednost in odgovorno uporabo. Obenem opozarja, da pristni vpogled, ustvarjalnost in samostojna presoja še vedno ostajajo človeške zmožnosti.

Izzivi implementacije robotike v nemški industriji

  • asist. dr. Peter Štrukelj, UP FM

Da bi bolje razumeli možnosti uporabe robotov v nemški industriji, smo opravili pregled literature. Izbrali smo več strokovnih in znanstvenih publikacij ter besedil o uporabi robotov v nemški industriji, iz katerih smo izpeljali nekatere relevantne ugotovitve. Poleg tega smo preučili tudi izbrana vprašanja trajnosti pri razvoju robotov (npr. sodelovanje z roboti na delovnem mestu). Na osnovi tega pregleda literature lahko za vsak sektor izluščimo posebne smernice in specifične izzive, ki lahko zagotavljajo dodatno podporo pri razvoju in uporabi robotov v celotni industriji.

Simuliranje inšpekcijske igre s sindikati dela 

  • dr.Mitja Steinbacher, UP FM; dr. Matjaž Steinbacher

Simuliramo evolucijsko inšpekcijsko igro v diskretnem času s sindikati. Evolucijski proces je vpet na družbeno omrežje delavcev, preko katerega ti primerjajo svoje prihodke in se odločajo, katero strategijo bodo sprejeli. Sindikati so uvedeni z namenom zagotavljanja delnega denarnega nadomestila. Simuliramo tri modele inšpekcijske igre: brez sindikata, z eksogenim članstvom v sindikatu in z endogenim članstvom v sindikatu. Simuliramo, kako majhne motnje v moči sindikatov in stopnji inšpekcijskih pregledov podjetij vplivajo na končne rezultate ter kako naraščajoča moč sindikatov zmanjšuje motivacijo za delo in poslabšuje uspešnost podjetij.

Uporaba kamere za dokumentiranje v inovativnem Bralnem klubu EF

  • doc. dr. Dubravka Celinšek, UP FM
  • Sanja Jedrinović
  • Judita Peterlin

Namen prispevka je predstavitev novega pristopa k poučevanju in učenju, in sicer s kombiniranjem uporabe tehnologije, literature in pedagoškega pristopa. To smo predstavili na praktičen način v okolju, ki spodbuja branje (EFreading Club). V ta namen so študenti na EF UM, tudi študenti programa Management imeli priložnost branja v angleščini in slovenščini, in sicer prevedene in originalne poezije Poems and Years (Tone Pavček) in Zastali čas ( Saša Pavček). Razpravljali so o morebitni povezanosti med poezijo in managementom. Vsekakor pa so pozneje v razpravo vključeni tudi strokovni in znanstveni teksti. Besedila so bila preučevana s pomočjo dokumetirajoče kamere, ki smo jo tudi predstavili.

Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU in evropske razvojne regije

  • izr. prof. dr. Matjaž Nahtigal, UP FM

V znanem Draghijevem poročilu o evropski konkurenčnosti je bila v središču analize dolgotrajna inovacijska vrzel med EU na eni strani ter Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Da bi obnovili evropsko konkurenčnost, inovacije in gospodarsko rast, je bilo predlaganih več priporočil. V središču predlogov je povečanje sredstev za raziskave in razvoj ter podpora bolj dinamični rasti evropskih podjetij,  podpora zagonskim podjetjem in inovacijam.
Institucionalne inovacije in širitev evropskih razvojnih regij lahko postanejo ključni institucionalni, socialni in ekonomski dejavniki resničnega napredka evropskega modela. Namen tega prispevka je obravnavati potrebne konceptualne elemente, pa tudi praktične institucionalne inovacije za zagotovitev bolj vključujočega in družbeno široko zasnovanega razvoja po vsej Evropski uniji, ne le v nekaterih vodilnih industrijskih in tehnoloških središčih.
Zasnovati in izvajati je potrebno nove oblike sodobnih industrijskih in razvojnih politik na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Mogoče je predvideti nove institucionalne okvire, da bi vzpostavili priložnosti za vključujoče gospodarstvo znanja na vseh ravneh evropske politike. Predvideli bi lahko koordinacijo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor s posredniškimi usklajevalnimi institucijami.
 
Prof. dr. Štefan Bojnec z UP Fakultete za management je kot raziskovalec sodeloval pri kar devetih prispevkih, predstavljenih na konferenci MIC, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Nadgradnja načrta za enakost spolov v akademski instituciji 

  • izr. prof. dr. Patricia Blatnik, prof. dr. Štefan Bojnec, UP FM

Univerze si prizadevajo ustvariti pravično in prijazno okolje za vse, zato sprejemajo načrte za enakost spolov. V prispevku smo raziskali, kako uspešno se ti načrti uresničujejo v praksi na slovenskih univerzah. Ugotovili smo, da se uradni postopki sicer izboljšujejo, a prepogosto ostanejo le na papirju. Da bi fakulteta postala zares vključujoče in spodbudno okolje za študente ter zaposlene, zgolj nova pravila niso dovolj. Načela enakosti, pravičnosti in lažjega usklajevanja študija ter zasebnega življenja morajo postati naraven del našega vsakdana. Za to pa potrebujemo konkretna dejanja in podporo, ne le birokracije. 

Ekonomski učinki prelivanja iz Slovenije na Zahodni Balkan: analiza s panelnim VAR modelom

  • Idris Babatunde Adeyemi, izr. prof. dr. Sergej Gričar, prof. dr. Štefan Bojnec, izr. prof. dr. Bojan Pejović

Prispevek preučuje ekonomske učinke prelivanja iz Slovenije na šest gospodarstev Zahodnega Balkana—Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo—z uporabo panelnega vektorskega avtoregresijskega modela za obdobje 2010–2024. Analizira, kako slovenska rast BDP, odlivi neposrednih tujih naložb, izvoz, obrestne mere, institucionalni dejavniki in geografska bližina vplivajo na regionalno dinamiko gospodarske rasti. Analize impulznih odzivov in dekompozicije variance ocenjujejo obseg, smer in vztrajnost teh učinkov prelivanja. Prispevek prikaže empirične rezultate o vlogi Slovenije kot regionalnega prenosnega središča ter ponuja implikacije za politike za tesnejše usklajevanje in trajnostno gospodarsko povezovanje.

Trajnostnost in poslovna uspešnost slovenskih tekstilnih podjetij

  • dr.Barbara Jernejčič Dolinar, prof. dr. Štefan Bojnec

Raziskava preučuje, kako okoljska, družbena in ekonomska razsežnost trajnostnosti vplivajo na poslovno uspešnost slovenskih tekstilnih podjetij. Z uporabo modeliranja strukturnih enačb preverja, ali so dejavniki trajnostnosti pozitivno povezani s finančnimi in ekonomskimi kazalniki, vključno s produktivnostjo dela, donosnostjo sredstev in donosnostjo kapitala. Raziskava se osredotoča na podjetja, razvrščena v tekstilno, oblačilno, usnjarsko in sorodne predelovalne dejavnosti, ter obravnava vrzeli v empiričnih dokazih o trajnostnih praksah v slovenskem tekstilnem sektorju. Ugotovitve podpirajo trajnostno poslovno preobrazbo, konkurenčnost in ukrepe politik za spodbujanje bolj trajnostnega gospodarstva.

Življenjski cikel igrače v krožnem gospodarstvu

  • mag. Klavdija Höfler, prof. dr. Štefan Bojnec

Študija preučuje, kako ozaveščenost o ponovni uporabi igrač in značilnosti rabljenih igrač vplivajo na ponudbo storitev in izdelkov, povezanih s ponovno uporabo, v slovenskih izobraževalnih ustanovah. Na podlagi vzorčnega okvira vrtcev in osnovnih šol raziskava razvije in preveri konceptualni model z uporabo modeliranja strukturnih enačb. Ugotovitve kažejo, da imajo značilnosti rabljenih igrač močnejši vpliv na ponudbo kot zgolj ozaveščenost. Študija prispeva k literaturi o krožnem gospodarstvu z izpostavitvijo izobraževalnih ustanov kot pomembnih deležnikov pri ponovni uporabi igrač ter ponuja praktične vpoglede za razvoj učinkovitih modelov ponovne uporabe.

Makroekonomski šoki v Srbiji in Sloveniji: primerjalni napovedni model z uporabo podatkovne zbirke Statista

  • izr. prof. dr. Nemanja Lojanica, izr. prof. dr. Sergej Gričar, prof. dr. Štefan Bojnec, prof. dr. Saša Obradović

Študija primerja prenos makroekonomskih šokov in napovedovanje v Srbiji in Sloveniji z uporabo ekonometričnih metod časovnih vrst. Na podlagi usklajenih letnih in četrtletnih podatkov iz podatkovne zbirke Statista preučuje rast BDP, inflacijo, brezposelnost, devizne tečaje, trgovinsko odprtost in javni dolg. Testi enotskega korena, Johansenova kointegracija, model VECM, dekompozicija variance napake napovedi in napovedovanje z drsečim oknom so uporabljeni za prepoznavanje dolgoročnih razmerij, kratkoročnih prilagoditev, širjenja šokov in napovedne natančnosti. S primerjavo slovenske integracije v evroobmočje in srbske monetarne avtonomije študija izpostavlja razlike v odpornosti, učinkovitosti politik in vzorcih konvergence v jugovzhodni Evropi.

Ocena vpliva IKT, globalnih inovacij in gospodarske velikosti na okoljsko trajnostnost v državah EU-27

  • dr. Milja Marčeta, prof. dr. Štefan Bojnec

Prispevek preučuje, kako IKT, BDP, globalne inovacije, izobraževanje in neposredne tuje naložbe vplivajo na okoljsko degradacijo, merjeno z emisijami CO₂, v državah EU-27 v obdobju 2018–2025. Z uporabo regresijske analize in modeliranja strukturnih enačb ugotavlja pomembne dolgoročne povezave med IKT, gospodarsko velikostjo, inovacijami in emisijami, medtem ko izobraževanje in dejavniki, povezani z znanjem, podpirajo izboljšane trajnostne rezultate. Študija prispeva empirične dokaze o povezavah med inovacijami, gospodarskim razvojem in okoljsko uspešnostjo ter poudarja potrebo po dobro zasnovanih politikah, ki omogočajo trajnostno rast, hkrati pa zmanjšujejo emisije CO₂ in krepijo okoljsko trajnostnost v celotni EU.

Vpliv skupne kmetijske politike na ozelenitev in trajnostnost v državah Srednje in Vzhodne Evrope

  • prof. dr. Štefan Bojnec, doc. dr. Marián Tóth, prof. dr. Jan Pokrivcak

Prispevek preučuje, kako prenovljena skupna kmetijska politika (SKP), evropski zeleni dogovor, strategija Od vil do vilic in strategija za biotsko raznovrstnost oblikujejo ozelenitev kmetijstva in trajnostnost v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Izpostavlja vlogo pogojenosti, ekoshem in ukrepov razvoja podeželja, hkrati pa poudarja neenakomerno nacionalno izvajanje, administrativne omejitve in omejeno vključevanje malih kmetov. Prispevek ugotavlja, da lahko SKP podpira ekološko kmetovanje, upravljanje hranil, biotsko raznovrstnost, digitalizacijo in trajnostnost podeželja, vendar je njena učinkovitost odvisna od močnejšega spremljanja, svetovalne podpore, institucionalnih zmogljivosti in boljšega vključevanja malih kmetij v dostopne trajnostne poti.

Prehod v biogospodarstvo in prehranska varnost v Srednji in Vzhodni Evropi

  • prof. dr. Štefan Bojnec, doc. dr. Marián Tóth, prof. dr. Jan Pokrivcak

Prispevek preučuje, kako prehod v biogospodarstvo vpliva na prehransko varnost v Srednji in Vzhodni Evropi. Izpostavlja priložnosti, ki izhajajo iz trajnostnih kmetijskih praks, inovacij, krožnih vrednostnih verig in diverzifikacije dohodkov na podeželju, hkrati pa opredeljuje tveganja, povezana s konkurenco za zemljišča in vložke, strukturnimi slabostmi, nestanovitnostjo trgov, podnebnimi spremembami in geopolitičnimi šoki. Prispevek poudarja, da prehranska varnost ni odvisna le od razpoložljivosti hrane, temveč tudi od cenovne dostopnosti, odpornosti, pravičnosti in upravljanja. Učinkovito izvajanje SKP, institucionalno usklajevanje in ciljno usmerjena podpora inovacijam so bistveni za uravnotežen in trajnosten prehod v biogospodarstvo.

 

Uravnoteženje učinkovitosti in odpornosti: tveganju prilagojena ocena trajnostnega kmetijstva v EU

  • prof. dr. Tomas Baležentis, prof. dr. Štefan Bojnec, izr. prof. dr. Raimonda Martinkutė-Kaulienė, doc. dr. Viktorija Stasytytė, prof. dr. Dalia Štreimikienė

Študija ocenjuje tehnično učinkovitost kmetijstva v državah EU-27 v obdobju 2004–2023 z vključitvijo proizvodnega tveganja v okvir šibke razpoložljivosti. Z uporabo dvostopenjskega pristopa ocenjuje povprečno tehnično učinkovitost in pogojno varianco kot mero tveganja, nato pa primerja običajne in tveganju prilagojene kazalnike učinkovitosti. Rezultati kažejo, da upoštevanje tveganja spreminja ravni učinkovitosti in razvrstitve držav, pri čemer poudarja vlogo odpornosti pri kmetijski učinkovitosti. Ugotovitve podpirajo tveganju prilagojeno primerjalno vrednotenje in kažejo, da bi morali instrumenti skupne kmetijske politike bolje ciljati na prilagajanje podnebnim spremembam, zavarovanje in naložbe za krepitev odpornosti v raznolikih kmetijskih sistemih EU.

 

S predstavljenimi raziskavami so raziskovalci UP Fakultete za management ponovno potrdili svojo aktivno vlogo pri soustvarjanju mednarodnega raziskovalnega prostora ter prispevali k razpravam o aktualnih izzivih sodobne družbe, gospodarstva in organizacij. Jubilejna 25. mednarodna konferenca MIC je tudi letos ponudila pomembno platformo za izmenjavo znanja, predstavitev novih raziskovalnih spoznanj ter krepitev mednarodnega sodelovanja, ki ostaja eden ključnih temeljev razvoja znanosti in njenega prenosa v prakso.

 

Še več o prispevkih naših raziskovalcev si lahko preberete tukaj.

8. julij 2026 | FM | Mednarodno sodelovanje

Družbena omrežja

Kazalo