TEMA 1: Kompetence prihodnosti v izbrani gospodarski dejavnosti: vpliv digitalizacije, avtomatizacije in umetne inteligence

Kratek opis: Gospodarske dejavnosti v Sloveniji, kot so na primer zdravstvo, izobraževanje ali avtomobilska industrija, se vse hitreje spreminjajo pod vplivom digitalizacije, avtomatizacije in umetne inteligence. Ti procesi preoblikujejo zahteve trga dela in odpirajo vprašanja o ustreznosti obstoječih kompetenčnih modelov. Namen magistrske naloge je preučiti, kako tehnološke in družbene spremembe vplivajo na potrebe po kompetencah v izbranem industrijskem sektorju, ter ugotoviti, katere ključne kompetence bodo v prihodnosti najbolj iskane.

Raziskava bo uporabila pristop predvidevanja potreb po znanjih in spretnostih (skills anticipation) v skladu s CEDEFOP okvirom, pri čemer bo izbor ciljne gospodarske dejavnosti oblikovan v sodelovanju z mentorjem glede na predhodno poznavanje in izkušnje študenta. Analiza bo temeljila na pregledu (sive) literature, strateških poročil in napovednih študij ter bo osredotočena na prepoznavanje kompetenčnih vrzeli in prihodnjih usmeritev v izbrani gospodarski dejavnosti.
Namen, cilji in metodološki pristop raziskave bodo podrobneje oblikovani v sodelovanju z mentorjem in raziskovalno skupino.

Pričakovani rezultati: Pregled literature in analiza vsebin; strokovni/znanstveni članek; magistrska naloga.
Predlagani mentor: izr. prof. dr. Klemen Širok
Prijava: klemen.sirok@upr.si 

TEMA 2: Razširjenost, kakovost in družbeni učinki platformnega dela med slovenskimi študenti

Digitalna preobrazba trga dela je prinesla nove oblike zaposlitve, med katerimi platformno delo postaja vse pomembnejši segment sodobne ekonomije. Delo prek spletnih platform omogoča večjo fleksibilnost in dostopnost priložnostnih zaslužkov, hkrati pa odpira številna vprašanja glede kakovosti dela, socialne zaščite in zaposlitvene varnosti. Med mladimi, zlasti študenti, platformno delo pogosto predstavlja prvo izkušnjo z delovnim svetom, zato je pomembno razumeti, v kolikšni meri in pod kakšnimi pogoji se v to delo vključujejo ter kakšne učinke ima na njihov socialno-ekonomski položaj in prihodnjo zaposljivost.

Namen magistrske naloge je celovita obravnava pojava platformnega dela med slovenskimi študenti, ki predstavlja enega izmed širših sprememb v organizaciji dela v digitalni ekonomiji. Cilj naloge je ugotoviti, kako razširjeno je platformno delo med študenti, kakšna je njegova kakovost v primerjavi s tradicionalnim študentskim delom ter kateri dejavniki vplivajo na odločitev mladih za vključitev v to obliko dela. Posebna pozornost bo namenjena vplivu platformnega dela na zaposlitvene možnosti po zaključku študija, socialno varnost in percepcijo dela kot trajnostne kariere.

Raziskovalna vprašanja je treba oblikovati tako, da zajamejo naslednje cilje:
• ugotoviti razširjenost in oblike platformnega dela med slovenskimi študenti ter analizirati demografske in študijske značilnosti tistih, ki se v to delo vključujejo,
• oceniti kakovost platformnega dela glede na kriterije delovnih pogojev, plačila, delovnega časa, možnosti napredovanja in socialne varnosti,
• raziskati motivacijske dejavnike in družbene učinke platformnega dela, vključno z vplivom na študij, delovne navade, prihodnjo zaposljivost in odnos do klasičnih oblik dela,
• primerjati rezultate slovenske raziskave z izbranimi evropskimi študijami ter podati priporočila za oblikovanje politik, ki bi bolje zaščitile mlade platformne delavce.

Predlog metodološkega pristopa: V teoretičnem delu naj naloga predstavi razvoj in značilnosti platformnega dela v Evropi in Sloveniji, tipologijo platform, pravne in socialne izzive te oblike dela ter relevantno zakonodajo EU in nacionalne predpise. Empirični del naj temelji na kombinirani metodi raziskovanja: kvantitativni anketi med študenti več slovenskih univerz ter kvalitativnih intervjujih s platformnimi delavci in predstavniki študentskih organizacij. Na ta način se bo pridobila celovita sliko o tem, ali platformno delo predstavlja začasno priložnost ali trajno obliko prekarnosti v študentski populaciji.
Predlagani mentor: izr. prof. dr. Suzana Laporšek ali prof. dr. Elizabeta Zirnstein
Prijava: suzana.laporsek@upr.si , elizabeta.zirnstein@upr.si 

TEMA 3: Platformno delo v Sloveniji: iskanje ravnotežja med fleksibilnostjo trga dela in zaščito temeljnih delavskih pravic

(varianta naslova: Pravni izzivi platformnega dela v Sloveniji: zaposlitveni status, socialna zaščita in kolektivno zastopanje platformnih delavcev)
Digitalne platforme, ki omogočajo opravljanje dela preko aplikacij (npr. Uber, Wolt, Glovo, Upwork), predstavljajo novo obliko organizacije dela, ki spodbuja fleksibilnost in podjetniško svobodo, hkrati pa postavlja številne pravne in socialne izzive. Največja pravna negotovost izhaja iz neopredeljenega zaposlitvenega statusa platformnih delavcev, saj jih platforme večinoma obravnavajo kot samozaposlene, čeprav pogosto delajo v odvisnem razmerju. To vpliva na njihov dostop do socialne zaščite (zdravstveno, pokojninsko, brezposelnost) in pravico do kolektivnega zastopanja, ki je pri teh delavcih praviloma omejena.
Namen magistrske naloge je obravnava (analiza) ključnih pravnih izzivov platformnega dela v EU in Sloveniji ter na tej podlagi izdelava predlogov za izboljšanje zakonodaje in uravnotežen pristop k urejanju platformnega dela v Sloveniji (katero je primerno ravnotežje med fleksibilnostjo trga dela in zaščito temeljnih delavskih pravic).

Raziskovalna vprašanja je treba oblikovati tako, da zajamejo naslednje cilje:
• Analizira pravnega okvira platformnega dela na ravni EU in v slovenskem pravu.
• Opredelitev in analiza zaposlitvenega statusa platformnih delavcev, posledice za pravice in obveznosti delavcev in platform
• Analiza dostopa platformnih delavcev do sistemov socialne zaščite in pravne vrzeli, ki iz tega izhajajo.
• Analiza ovir za kolektivno zastopanje platformnih delavcev.

Evropska unija se je s temi izzivi začela sistematično ukvarjati s predlogom Direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki želi zagotoviti večjo pravno varnost in socialno vključenost platformnih delavcev. V Sloveniji in drugih državah članicah pa implementacija teh pravil odpira vprašanja, kako uskladiti pravno zaščito z gospodarskimi interesi platform in njihovih poslovnih modelov.
Predlog metodološkega pristopa: v teoretičnem delu naj naloga ponudi analizo znanstvene literature in dokumentov ter priporočil relevantnih institucij o izzivih platfornega dela v Evropi (npr. Evropska komisija, Eurofound, OECD). Temu naj sledi sistematičen pregled pravnih virov EU in Slovenije (predlog Direktive o platformnem delu, ZDR-1, ZPIZ-2, ZVZD-1, ZSDP-1). Temu lahko (ni pa nujno) sledi primerjalna pravna analiza zakonodaj izbranih držav članic EU (npr. Španija, Francija, Nemčija) glede urejanja statusa platformnih delavcev. Doda se še pregled sodb Sodišča EU in slovenskih sodišč v zvezi s statusom platformnih delavcev. Po potrebi se izvede še kvalitativna analiza - intervjuji ali anketa z deležniki (platformni delavci, sindikati, delodajalci, državni organi).
Pričakovani rezultati: Pregled literature in analiza vsebin; strokovni/znanstveni članek; magistrska naloga.
Predlagani mentor: prof. dr. Elizabeta Zirnstein
Prijava: elizabeta.zirnstein@upr.si 

TEMA 4: Razširjenost in kakovost dela na daljavo v Sloveniji: empirična analiza trendov, izkušenj in izzivov zaposlenih

Uvod v problematiko:
Delo na daljavo je v zadnjem desetletju, zlasti po pandemiji COVID-19, postalo ena najpomembnejših sprememb v organizaciji dela. V Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, se delež zaposlenih, ki delajo delno ali v celoti od doma, povečuje, pri čemer se odpirajo vprašanja o vplivu takšnega dela na produktivnost, zadovoljstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kakovost delovnih pogojev. Kljub številnim raziskavam o izkušnjah z delom na daljavo pa ostaja odprto, kako razširjeno je to delo v Sloveniji ter kako kakovostno je z vidika plačila, varnosti, stabilnosti in možnosti napredovanja.

Namen naloge:
Namen magistrske naloge je oceniti razširjenost in kakovost dela na daljavo v Sloveniji z vidika različnih dimenzij kakovosti dela (delovni pogoji, plačilo, varnost zaposlitve, usklajenost dela in zasebnega življenja, socialna vključenost). Naloga bo temeljila na obstoječih statističnih podatkih in izvirni empirični raziskavi, ki bo analizirala izkušnje in percepcije zaposlenih.

Raziskovalna vprašanja:
• Kako razširjeno je delo na daljavo v Sloveniji in kateri sektorji ga najpogosteje uporabljajo?
• Kakšne so ključne značilnosti delavcev, ki opravljajo delo na daljavo (spol, starost, izobrazba, poklic)?
• Kako zaposleni ocenjujejo kakovost dela na daljavo glede na plačilo, obremenitve, delovni čas, možnosti razvoja in socialno vključenost?
• Katere so glavne prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika delavcev in delodajalcev?
• Kako se rezultati slovenske raziskave primerjajo z izbranimi evropskimi podatki (Eurofound, Eurostat)?

Predlog metodološkega pristopa:
V teoretičnem delu naj naloga predstavi razvoj koncepta dela na daljavo, njegove ekonomske, organizacijske in socialne vidike ter obstoječe raziskave v Evropi in Sloveniji. Empirični del bo temeljil na analizi sekundarnih podatkov (npr. SURS, Eurofound) in izvedbi kvantitativne ankete med zaposlenimi v različnih sektorjih. Po potrebi se lahko doda kvalitativni del (intervjuji s kadrovniki ali delavci na daljavo). Cilj je pridobiti celovito sliko o kakovosti dela na daljavo in podati priporočila za oblikovanje politik, ki bi izboljšale pogoje dela na daljavo.
Predlagani mentor: izr. prof. dr. Suzana Laporšek ali prof. dr. Elizabeta Zirnstein
Prijava: suzana.laporsek@upr.si , elizabeta.zirnstein@upr.si 

TEMA 5: Pravni vidiki dela na daljavo v Sloveniji: izzivi glede pogodbenih razmerij, delovnega časa in varstva podatkov

Uvod v problematiko:
Digitalizacija dela in množičen prehod na delo na daljavo sta odprla številna pravna vprašanja, povezana z organizacijo dela, odgovornostjo delodajalca in zaščito pravic delavcev. Kljub temu, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa možnost opravljanja dela na domu, prakse kažejo, da številni vidiki ostajajo neurejeni ali nejasni – zlasti glede delovnega časa, nadzora nad delavcem, povračil stroškov, varnosti in zdravja pri delu ter varstva zasebnosti in podatkov. Ti izzivi zahtevajo poglobljeno pravno analizo in razmislek o potrebnih spremembah zakonodaje.

Namen naloge:
Namen magistrske naloge je analizirati pravni okvir dela na daljavo v Sloveniji, ugotoviti, kako ustrezno ureja ključna vprašanja pogodbenega razmerja, plačila, varnosti in zasebnosti ter predlagati izboljšave za večjo pravno varnost delavcev in delodajalcev.

Raziskovalna vprašanja:
• Kako ZDR-1 in podzakonski akti urejajo delo na daljavo ter katere vrzeli obstajajo v praksi?
• Kako so urejeni ključni elementi pogodbe o zaposlitvi z delavci na daljavo (delovni čas, plačilo, povračila stroškov, varnost pri delu)?
• Kako je urejeno vprašanje varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti pri delu na daljavo?
• Kako se slovenska ureditev primerja z rešitvami v drugih državah EU (npr. Francija, Nemčija, Španija)?
• Kakšne so priporočene smernice za izboljšanje pravnega okvirja dela na daljavo?

Predlog metodološkega pristopa:
Teoretični del naj zajema pregled znanstvene literature in dokumentov EU o delu na daljavo ter analizo slovenske zakonodaje (ZDR-1, ZVZD-1, ZVOP-2, Zakon o evidencah na področju dela). Sledi primerjalna analiza ureditve dela na daljavo v izbranih državah EU. Po potrebi se lahko doda kvalitativna raziskava – npr. intervjuji s pravniki, sindikalnimi predstavniki ali delodajalci. Cilj je oblikovati priporočila za posodobitev pravne ureditve dela na daljavo v Sloveniji.
Predlagani mentor: prof. dr. Elizabeta Zirnstein
Prijava: elizabeta.zirnstein@upr.si 

TEMA 6: Artificial Intelligence, Employment Structure, and Wage Inequality

Short description:
This research will investigate the relationship between the diffusion of artificial intelligence (AI), shifts in employment structures, and the evolution of wage inequality. Building on recent OECD and academic studies, the analysis will examine how AI adoption reshapes skill demand, reallocates labor across occupations, and affects the distribution of earnings. A central focus will be the definition and measurement of AI exposure, which will serve as the basis for linking occupational exposure to changes in employment and wages. The empirical analysis will rely on quantitative data sources and apply econometric methods to assess whether higher AI exposure is associated with job polarization, shifts in employment shares, and widening wage inequality across European countries and within Slovenia. The expected contribution of the thesis is to provide empirical evidence on the extent to which AI adoption reinforces or mitigates existing inequalities, and to derive implications for policies that aim to secure a fair and inclusive transition in European and Slovenian labor markets. The objectives, research questions, and methodological design will be further developed in collaboration with the supervisor and the research group.
Expected output: Literature review and empirical analysis, professional/scientific article, master thesis
Suggested mentor: Assoc. Prof. Dr. Ana Grdović Gnip
Application: ana.grdovic@upr.si 

Tema 7: Vpliv digitalizacije na kompetence na trgu dela v Sloveniji ter državah OECD – TEMA JE ZASEDENA

• Kratek opis: Digitalizacija pomembno preoblikuje poklice, opravila in kompetence ter vodi v strukturne spremembe na trgu dela. Če je tehnologija nekoč nadomeščala predvsem rutinska ročna dela, danes posega tudi v nerutinska opravila. Posledično se zmanjšuje povpraševanje po rutinskih opravilih, narašča pa pomen visoko usposobljenih del, reševanja problemov in medosebnih veščin. V državah OECD naj bi približno tretjina delovnih mest doživela pomembne spremembe zaradi digitalizacije, podobne trende opažamo tudi v Sloveniji.
• Namen raziskave je preučiti, kako digitalizacija in tehnološke spremembe vplivajo na potrebe po kompetencah v Sloveniji v primerjavi z državami OECD. Poseben poudarek bo na sistematičnem pregledu obstoječih študij ter analizi projekcij prihodnjih potreb po delu in kompetencah. Rezultat bo vpogled v ključne kompetence prihodnosti ter podlaga za oblikovanje ustreznih politik izobraževanja in zaposlovanja.
• Namen, cilji in metodološki pristop raziskave bodo podrobneje oblikovani v sodelovanju z mentorjem in raziskovalno skupino.
• Pričakovani izroček/rezultat: Pregled literature in empirična analiza, strokovni/znanstveni članek, magistrska naloga
• Predlagani mentor: izr. prof. dr. Suzana Laporšek
• Prijava: suzana.laporsek@upr.si  (rok: 15. 10. 2025)

Tema 8 - Delovni naslov teme: Vpliv dela na daljavo na prizadevanje, motivacijo in produktivnost zaposlenih – TEMA JE ZASEDENA

• Kratek opis: Digitalizacija je omogočila širitev dela na daljavo, pandemija pa je povzročila nenaden in obsežen premik tudi v panogah, kjer to prej ni bilo mogoče. Čeprav se obseg dela na daljavo po pandemiji nekoliko zmanjšuje, številne študije napovedujejo, da bo v prihodnje ostal na višji ravni kot pred njo, zato postaja raziskovanje njegove kakovosti nujno. Ena ključnih odprtih tem so prizadevanja in motivacija zaposlenih pri delu na daljavo ter posledice za njihovo produktivnost, pri čemer so dosedanje empirične ugotovitve neenotne. Obstoječe študije za Slovenijo obravnavajo le posamezne vidike kakovosti dela in so bile večinoma izvedene v posebnih okoliščinah pandemije, kar lahko vpliva na njihove rezultate. Raziskava bo zato ponudila celovit vpogled v prizadevanja, motivacijo in produktivnost zaposlenih pri delu na daljavo ter prispevala k boljšemu razumevanju sprememb na trgu dela.
• Namen, cilji in metodološki pristop raziskave bodo podrobneje oblikovani v sodelovanju z mentorjem in raziskovalno skupino.
• Pričakovani izroček/rezultat: Pregled literature in empirična analiza, strokovni/znanstveni članek, magistrska naloga
• Predlagani mentor: izr. prof. dr. Suzana Laporšek
• Prijava: suzana.laporsek@upr.si  (rok: 15. 10. 2025)