V okviru predmeta Pravo družb in delovno pravo smo s študenti 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa Management iz Škofje Loke v četrtek, 3. novembra 2016, obiskali Okrožno sodišče v Kranju.
Na sodišču nas je sprejela direktorica sodišča mag. Elizabeta Orešnik. Mag. Elizabeta Orešnik je po univerzitetni diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani delala v gospodarstvu, ob tem pa uspešno končala znanstveni magisterij na Fakulteti za management. Zdaj že daljše obdobje deluje na Okrožnem sodišču v Kranju, kjer opravlja naloge direktorice sodišča.
Okrožno sodišče v Kranju je eno od 11 okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji in je pristojno za območja sodnih okrajev Kranj, Jesenice, Radovljica in Škofja Loka. Glede na pripad zadev je četrto največje sodišče v Sloveniji. Okrožno sodišče v Kranju na leto reši več zadev, kot dobi novih zadev.
Razmejitev med pristojnostmi okrajnih in okrožnih sodišč določa zakonodaja, okrajna sodišča denimo odločajo o zadevah, katerih vrednost spornega predmeta je nižja kot 20.000 evrov, o mejnih sporih, najemnih razmerjih, v kazenskih zadevah o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen do treh let zapora. Okrajna sodišča so samostojna, odgovornost za njihovo delovanje je v rokah predsednika okrajnega sodišča, finančno-administrativno podporo pa zagotavlja okrožno sodišče.
Predsednik okrožnega sodišča vsako leto do 15. decembra določi, kateri sodnik bo obravnaval katero pravno področje kakor tudi način dodeljevanja zadev – po načelu naravni sodnik in po abecedi. Določeni pa so tudi primeri nadomeščanj. Tako kot predsednik sodišča določi letni razpored za sodnike, določi direktor sodišča naloge za sodno osebje.
Eno od področij, ki ga vodi okrožno sodišče, je sodni register, kamor se vnašajo vse registracije gospodarskih subjektov, zahtevani podatki in spremembe pravnih podatkov, podatki o združitvah, razdelitvah, stečaju in likvidaciji. Poslovni del registra vodi AJPES. Ker obstaja na spletu veliko nasvetov glede vpisov v sodni register, je treba biti pazljiv in vselej preveriti veljavne zakonske in podzakonske predpise. O vpisih in predlogih odločajo sodniški pomočniki pri sodnem registru, v primeru pritožbe odloča registrski sodnik. V primerih večje strokovne zahtevnosti, kot je preoblikovanje s. p. v d. o. o., neposredno odloča registrski sodnik.
V letu 2015 je bilo vpisanih skoraj 500 novih subjektov v register, v največji meri so to bile družbe z omejeno odgovornostjo, nekaj pa tudi drugih statusnih oblik, med njimi tudi zadruge. V zadnjem letu stečajna pisarna ni zabeležila nobenega večjega stečaja, kot se je dogajalo v preteklosti, ko so se na sodišču soočali z več valovi stečajev gospodarskih družb. Zadnji velik stečaj je bil stečaj Merkurja, ko se je nabrala obsežna dokumentacije zaradi priglasitve v stečaj – za praktično ponazoritev: nabralo se je več kot kubični meter dokumentacije – in pregledati je bilo treba vsako listino posebej, s čimer so se ukvarjali štirje ljudje. Stečajna pisarna se ukvarja tudi z osebnimi stečaji, ti pa so za razliko od stečajev gospodarskih družb v porastu. Upravitelji ugotavljajo različne okoliščine osebnih stečajev, pri nekaterih obstaja premoženje, pri drugih ne; pri nekaterih se je mogoče dogovoriti za odpust obveznosti, pri drugih osebnih stečajih ne. Delo v osebnih stečajih je še posebno zahtevno. Pri osebnih stečajih je stečajna pisarna povezana s službo za brezplačno pravno pomoč, saj se pogosto dogaja, da posameznik v osebnem stečaju ne premore sredstev za sodno takso.
Za razliko od sodnega registra zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča. Stopnja informatizacije je primerjalno nižja, obstaja pa centraliziran elektronski sistem dodeljevanja vlog v državi zaradi enakomerne obremenjenosti strokovnega osebja in enakomernega reševanja zadev.
Ob koncu predstavitve nam je mag. Elizabeta Orešnik predstavila še portal e-sodstvo zaradi prizadevanja po čim večji informatizacije, s tem pa tudi dostopnosti in kakovostnim storitvam slovenskega pravosodja. Nadalje je predstavila tudi prizadevanje v okviru programa mediacije kot oblike alternativnega reševanja sporov, pa tudi samo delovno-pravno in upravno-administrativno delovanje slovenskih sodišč.
Vprašanja ob koncu predstavitve so se nanašala na dostopnost informacij, ki jih lahko pridobimo državljani in podjetniki lahko dobimo od pravosodnih organov, na plačilno disciplino v slovenskem podjetništvu, na praktične izkušnje glede uspešnosti delovanja na novo registriranih podjetij in podobno.
Mag. Elizabeti Orešnik ter Okrožnemu sodišču v Kranju smo se ob koncu zanimive in informativne predstavitve iskreno zahvalili ter zaželeli še naprej uspešno delovanje.
Zapis: izr. prof. Matjaž Nahtigal