Laboratorij Skupnosti inovatorjev: Na presečišču med družbenimi inovacijami in krožnim gospodarstvom

Univerza v Trstu: doc. dr. Rubina Romanello in dr. Salvatore Dore, Oddelek za ekonomijo, poslovanje, matematiko in statistiko ter Urad za stike z industrijo Univerze v Trstu.

Univerze so glavni akterji, ki lahko z izobraževanjem, raziskavami, vključevanjem skupnosti in s praksami notranjega upravljanja spodbujajo družbene inovacije (DI) ter razvijajo prakse krožnega gospodarstva (KG) in tako vplivajo na študente, zaposlene, državljane, lokalne skupnosti ter družbe. Z analizo sekundarnih in primarnih podatkov smo začrtali dejavnosti, ki jih univerza izvaja za širjenje obeh paradigm, pri čemer smo upoštevali predvsem štiri področja: poučevanje in vključevanje študentov; raziskave in prenos znanja; t. i. tretje poslanstvo univerz; družbeni doseg ter trajnostne prakse. Na podlagi tega kartiranja smo določili pet referenčnih dejavnosti, ki veljajo za zelo učinkovite pri širjenju paradigem DI in KG: doktorski program krožnega gospodarstva, delovna skupina RUS za hrano, vodni projekt AReTS, prilagodljiva ponovna uporaba objekta Ex-Ospedale Militare in laboratorij Skupnosti inovatorjev.

Prva slovenska proizvodna linija za križno lepljeni les (CLT),

InnoRenew CoE UP IAM, UP FAMNIT, Stilles, d.o.o: dr. Mohammad Derikvand, pro0f. dr. Andreja Kutnar, Jakub Sandak

Skupaj s podjetjem Stilles, d. o. o., smo razvili prvo slovensko proizvodno linijo za CLT, sodobno leseno ploščo, ki se uporablja za gradnjo močnih nizkoogljičnih stavb. Gre za prvi nacionalni mejnik za gradnjo na bioosnovi, ki povezuje raziskave in industrijo.

Transformativna inovacija in Vključujoča praksa: Knjižnica Univerze na Primorskem

UP UK, prof. dr. Jonatan Vinkler, izr. prof. dr. Jasna Hojnik

Ta pobuda na inovativen način preoblikuje prej decentralizirano knjižnično storitev Univerze na Primorskem v popolnoma funkcionalno knjižnico, ki deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu ter zagotavlja neprekinjeno dostopnost. Takšna knjižnica mora dosledno upoštevati slovensko zakonodajo, ki ureja javne knjižnične storitve. Deluje stroškovno učinkovito, z optimizacijo virov ob hkratnem ohranjanju zaposlenih. Poleg tega je agilna in prilagodljiva, da podpira raziskovalno, pedagoško in vseživljenjsko učenje na Univerzi na Primorskem. Predvsem pa knjižnica zagotavlja kakovostno, celostno uporabniško izkušnjo in zadovoljevanje individualnih potreb ne glede na profil obiskovalca, skozi vključujočo perspektivo, ki posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, kot so osebe z invalidnostjo. Tudi v svojem kibernetskem načinu »black-box« – ko deluje avtonomno brez fizične prisotnosti knjižničarjev – sistem ohranja ta načela in spodbuja okolje, kjer prevladujeta enakost in osredotočenost na uporabnika. Pobuda spodbuja ponovno uporabo in revitalizira zgodovinski kino v živahno akademsko ter kulturno središče. Knjižnica ponuja raznolika študijska okolja, dostopne prostore in pristop, osredotočen na uporabnika.

Iskanje skupne podlage brez skupnega jezika – možni koraki k intuitivni naklonjenosti prebivalcev Talina

Estonska akademija umetnosti: Grete Daut

Obdobja rusifikacije v Estoniji – tako v carski kot v sovjetski dobi – so globoko posegla v družbene in prostorske vezi med estonskimi Rusi ter etničnimi Estonci. V svoji magistrski nalogi raziskujem, ali lahko nadaljnji koraki pripeljejo do bolj integrirane estonske družbe. Trdim, da je prava integracija odvisna od odnosa obeh skupin: gre za dvosmerni proces, v katerem je iskanje skupnih točk pomembnejše od preprostega skupnega jezika. Prostor lahko igra pomembno vlogo pri oblikovanju teh odnosov, saj spodbuja medosebne stike. V nalogi predlagam posege v parku Kadriorg in na plaži Inglirand v Talinu. Takšni kraji, ki jih ljudje že sedaj koristijo za preživljanje svojega prostega časa, bi na spontan način skozi igro spodbudili druženja. Odmevnost in uspeh: Mnogi Estonci, s katerimi sem delila svoje delo, so bili presenečeni nad mojim pogledom nad tematiko, ki ji večina pripisuje veliko pomembnost. Večina je v odnosih do rusko govorečih ljudi podedovala negativne vzorce in je po naših pogovorih začela ponovno premišljati o teh vsebinah. Estonski Rusi so reagirali s toplino in z radovednostjo – bili so veseli, da Estonec obravnava tovrstna vprašanja. Za mnoge je bilo pomembno že samo to, da so bili opaženi, posebej, ker se je odnos države do njih pogosto zdel površen in nekoliko negativen.

Muzej tovorništva in prevozništva v Senožečah

UP FHŠ, Goriški muzej, Univerza v Novi Gorici, Občina Divača, RPS d.o.o.:  Ines Beguš Bavcon, prof. dr. Aleksander Panjek, dr. Nikita Peresin Meden, Anu Kahuna

V Senožečah se je julija 2025 odprl prvi muzej, posvečen tovorništvu in prevozništvu kot v preteklosti pomembnima dejavnostma podeželskega prebivalstva po vsej Evropi, še posebej na Slovenskem. Interaktiven muzej se nahaja v obnovljeni stari mitnici, skozi katero je potekal transport blaga na glavni trgovski poti med srednjo in zahodno Evropo ter Jadranskim morjem. V njem obiskovalci odkrivajo bogato zgodovino transporta s konji in z vozovi ter obrti, ki so oblikovale vsakdanje življenje naših prednikov. Muzejska postavitev združuje edinstveno arhitekturo srednjeveške mitnice z razstavo o kmečkih trgovcih, prevoznikih, tihotapcih, mitnicah na Slovenskem in kraju Senožeče skozi stoletja. Razstava nekdanjih obrti v Senožečah je rezultat tesne povezanosti muzeja z lokalno skupnostjo, ki je bila vključena v postavitev muzeja od vsega začetka. Domačini so za stalno razstavo prispevali orodje in druge predmete svojih prednikov ter s svojimi zgodbami sodelovali pri dokumentarcu o furmanstvu v Senožečah. Muzej tako predstavlja inovativno obliko razvoja turizma skozi izpostavljanje izročila lokalnega okolja in vključevanje lokalne skupnosti.

Zaznava podnebnih sprememb kot priložnost in grožnja inovacijski dejavnosti avstrijskih in slovenskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju

InnoRenew CoE, UP IAM, UP FAMNIT, Inštitut za znanosti o okoljskih sistemih, Univerza v Gradcu: Ana Slavec, Lea Primožič, Anechien D. Hoeben, Miguel Moreno-Torres in Tobias Stern

Čeprav so se sodelujoči v anketi večinoma zavedali podnebnih sprememb, so jih hkrati dojemali kot prostorsko oddaljen problem, ki ne zadeva neposredno njihovega podjetja. Vendar se je pokazalo, da podjetja, ki podnebne spremembe zaznavajo kot priložnost ali grožnjo na lokalni ravni, pogosteje uvajajo okoljske inovacije, povezane s prilagajanjem. Med takšne inovacije sodijo npr. povečanje raznolikosti drevesnih vrst, naložbe v sodobnejšo opremo, uvedba novih procesov za obvladovanje tveganj v dobavnih verigah, usposabljanje zaposlenih ter sodelovanje z drugimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami. Zato bi bilo pri komunikaciji podnebnih sprememb smiselno poudariti njihov vpliv na neposredno okolico podjetja, saj lahko to prispeva k večji motivaciji za ukrepanje. Rezultati so relevantni za odločevalce pri spodbujanju trajnostnih inovacij v sektorju, saj prispevajo k prilagoditvenim ukrepom in tudi blaženju podnebnih sprememb. Med trajnostne inovacije na tem področju sodijo zamenjava fosilnih virov z lesnimi proizvodi, uporaba lesa v gradnji kot nadomestek za emisijsko intenzivne gradbene materiale, povečanje ogljičnih ponorov z aktivnim gojenjem gozdov in razvoj naprednih biomaterialov.

Projekt TeachXR: Inovativno poučevanje v slovenskih srednjih in osnovnih šolah

UP FM, UL FE, UL FRI, UM PEF, Šolski center Novo mesto, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Osnovna šola Markovci, Inštitut za novejšo zgodovino, Center RS za poklicno izobraževanje: asist. dr. Peter Štrukelj, viš. pred. Matevž Malej

V okviru projekta TeachXR se je vzpostavila strokovna razvojna skupina, ki učitelje na slovenskih srednjih in osnovnih šolah usposablja za uporabo tehnologij razširjene resničnosti (angl. extended reality – XR) pri njihovem rednem pouku. Namen je posodabljanje in izboljševanje kakovosti poučevanja. Strokovnjaki učitelje usmerjajo in podpirajo pri smiselni/namenski rabi XR-tehnologij, ki veljajo za napredne digitalne tehnologije. Učitelji bodo tako usposobljeni za samostojno delo z XR-tehnologijami pri svojem pouku, mnogi od njih pa bodo celo znali ustvarjati svoje lastne XR-vsebine v programskih okoljih Blender in Unity. Tako bodo lahko postali tudi mentorji drugim učiteljem in učencem pri usposabljanju za uporabo XR-tehnologij. Smotrna raba teh tehnologij v šolah, vključenih v projekt, predstavlja inovacijo v slovenskem izobraževanju, saj mnoge šole s tem nimajo izkušenj ali pa so te zanemarljive.