Umetna inteligenca postaja ena ključnih tehnologij sodobnega časa, ki že danes preoblikuje številna področja družbe – od zdravstva, izobraževanja in javne uprave do industrije in storitvenega sektorja. V prihodnosti bo njen vpliv še izrazitejši, saj bo spreminjala načine odločanja, organizacijo procesov, strukturo znanj in celo temeljna razmerja med človekom in tehnologijo. V tem članku se osredotočamo na specifičen, vendar izjemno pomemben segment teh sprememb – uporabo umetne inteligence v svetu dela in delovnih razmerjih. Razvoj umetne inteligence (UI) temeljito preoblikuje sodobna delovna okolja in ne vpliva le na učinkovitost organizacij, temveč tudi na pravice, vlogo in položaj zaposlenih. Zato razumevanje pravnih, organizacijskih in etičnih vidikov UI postaja ena ključnih kompetenc sodobnih managerjev.
V svetu že nekaj časa obstajajo sistemi umetne inteligence, ki aktivno sodelujejo pri zaposlovanju, ocenjevanju uspešnosti zaposlenih in organizaciji dela. Ti sistemi analizirajo podatke o produktivnosti, spremljajo delovne procese in predlagajo (ali celo sprejemajo) odločitve, ki neposredno vplivajo na zaposlene. Primeri iz prakse v EU in ZDA kažejo, da lahko takšni sistemi vodijo tudi do spornih odločitev – od odpovedi delovnega razmerja na podlagi algoritmov do nepravičnega razporejanja dela zaradi netransparentnih kriterijev .
V praksi pa se pogosto pojavlja še en problem: vodstva podjetij se za uvedbo UI odločajo impulzivno, brez temeljite analize dejanskih potreb. Odločitev ni nujno rezultat strateškega premisleka, temveč sledenje trenutnim svetovnim trendom in pričakovanju, da bo UI avtomatično nadomestila delo zaposlenih ter zmanjšala stroške. Takšen pristop je tvegan. Umetna inteligenca ni univerzalna rešitev in v številnih primerih bi lahko enake cilje dosegli z enostavnejšimi in cenejšimi digitalnimi orodji. Še pomembneje pa je, da se vodstva podjetij o pravnih in organizacijskih vidikih uvedbe umetne inteligence začnejo spraševati prepozno - ko je sistem že uveden.
Če se osredotočimo na uporabo UI v delovnih razmerjih, evropski Akt o umetni inteligenci (AI Act) takšne sisteme praviloma uvršča med visoko tvegane sisteme. To pomeni, da zanje veljajo stroge zahteve. Med ključnimi je zahteva po razložljivosti odločitev (explainability), kar pomeni, da mora biti mogoče razumeti, kako je sistem prišel do določene odločitve. To je pomembno tudi z vidika, da mora vodstvo podjetja vedno znati utemeljiti razloge za neko odločitev. Poleg tega morajo organizacije zagotoviti učinkovit človeški nadzor, kar pomeni, da mora imeti človek možnost poseči v odločitev UI ali jo razveljaviti. Obvezna je tudi natančnost, zanesljivost in robustnost sistema, vodenje evidenc (t. i. logiranje delovanja), ustrezno upravljanje podatkov, ki zmanjšuje tveganje pristranskosti, ter skladnost z načeli transparentnosti, vključno z obveščanjem zaposlenih o uporabi takšnih sistemov.
Dodatno GDPR zahteva zakonito obdelavo osebnih podatkov, omejitev namena uporabe, minimizacijo podatkov ter pravico zaposlenih do vpogleda, popravka in človeškega pregleda avtomatiziranih odločitev . Nacionalna zakonodaja in evropske direktive pa nalagajo tudi obveznost obveščanja in posvetovanja s predstavniki delavcev ter preprečevanje negativnih vplivov na zdravje in dostojanstvo zaposlenih.
Zato ni dovolj, da podjetje investira v razvoj ali nakup naprednega sistema UI. Če ta ni skladen s pravnimi zahtevami, lahko postane neuporaben, kar pomeni neposredno finančno izgubo, hkrati pa tudi reputacijsko tveganje. Nepravilno uvajanje UI lahko vodi v kršitve pravic zaposlenih, sankcije regulatorjev in izgubo zaupanja.
Vloga vodstev podjetij (managerjev) je v tem procesu zato bistveno širša od zgolj tehnološkega odločanja. Uvajanje UI zahteva strateški pristop, ki vključuje presojo vplivov na poslovanje in zaposlene, razumevanje zakonodaje ter aktivno vključevanje zaposlenih v proces sprememb. Poleg vsega tega pa morajo vodje pospešeno vlagati tudi v izobraževanje zaposlenih, saj UI spreminja tudi strukturo potrebnih kompetenc .
Organizacije, ki uspešno uvajajo UI, zato ne vlagajo le v tehnologijo, temveč predvsem v ljudi. Ključno postaja vseživljenjsko učenje, nadgrajevanje digitalnih kompetenc ter razvoj sposobnosti prilagajanja, ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in vključujočega delovnega okolja.
Vse te vsebine – od pravnih okvirjev umetne inteligence do njenega vpliva na organizacijo dela in kadrovske strategije – sistematično obravnavamo tudi v okviru magistrskega študijskega programa Pravo za management na UP Fakulteti za management. Program je zasnovan interdisciplinarno in študentom omogoča poglobljeno razumevanje sodobnih izzivov na presečišču prava in managementa. Posebna prednost programa je, da je ta brezplačen in da predavanja potekajo izključno v popoldanskem času, kar omogoča študij tudi zaposlenim posameznikom. Program odlikuje tudi kvartalni sistem, ki omogoča sprotno opravljanje študijskih obveznosti, ter poudarek na povezovanju praktičnih primerov s teorijo, kar zagotavljajo strokovnjaki in raziskovalci, ki poučujejo na tem programu.
Če vas to področje zanima, vas vabimo, da se udeležite informativnih dni magistrskih programov UP FM, ki bodo potekali 6. maja ob 17. uri v prostorih naše fakultete.
Prispevek je pripravila programska direktorica programa Pravo za management, prof. dr. Elizabeta Zirnstein.