V sredo, 30. novembra 2016, je v okviru bilateralnega raziskovalnega projekta med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike na Fakulteti za management predavala gostujoča predavateljica Annie Wartanian Reisinger. V svojem predavanju je predstavila vpliv ameriške protikorupcijske zakonodaje na protikorupcijsko delovanje korporacij. Kot specialistka za protikorupcijsko zakonodajo in protikorupcijsko delovanje korporacije je predstavila zakonodajni okvir, delo pristojnih institucij in obveznosti za zagotavljanje usklajenosti korporacij z zahtevami protikorupcijske zakonodaje.
Gostujoča predavateljica je uvodoma predstavila ameriški zakon Foreign Corrupt Practices Act (FCPA), ki je bil sprejet že leta 1977 po vrsti takratnih korupcijskih škandalov v ZDA. Še danes velja za enega najbolj strogih zakonov, ki je postal podlaga za sprejetje podobnih protikorupcijskih zakonov po svetu. Je prvi zakon, ki ureja pravila delovanja korporacij ob stiku s tujimi javnimi uslužbenci po svetu. Vključuje široko definicijo podkupovanja tujih javnih uslužbencev in predvideva stroge civilne in kazenske sankcije. Značilnost tega zakona je tudi širok krog zavezancev, na katere se nanaša, npr. na vse korporacije, ki kotirajo na ameriško borzi, na vse ameriške državljane in družbe, ki delujejo po svetu, na vse osebe, ki pri opredeljenih protikorupcijskih dejanjih sodelujejo in se njihovi učinki raztezajo na ameriško ozemlje.
Zakon daje pristojnosti za pregon protikorupcijskih pristojnosti ameriškemu ministrstvu za pravosodje (Department of Justice) za kazenske in civilne primere ter ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission) za civilne primere. Za posamezne vrste korupcijskih dejanj s področja podkupovanj in prikazovanja nepopolnih ali nepravilnih finančnih poročil so za korporacije določene visoke denarne kazni glede na težo protipravnega dejanja in/ali pridobljenih koristi, za posameznike pa visoke zaporne in denarne kazni. Poleg omenjenih glavnih kazni so določene še druge sankcije, kot so prepoved sodelovanja na javnih razpisih. Ker je nadzor in izvajanje omenjene zakonodaje zelo strog in se je oblikovala dolgoletna stroga sodna praksa na tem področju, si v primerih kršitev večina korporacij v postopku prizadeva doseči dogovor s pristojnimi organi in se izogniti sodnim postopkom. Posledično se veča moč in vloga obeh pristojnih organov pri pregonu protikorupcijskih dejanj.
Predavateljica je predstavila tudi primere nekaterih najvišjih kazni v preteklih letih. Tako je nemški Siemens plačal kazen v višini 800 milijonov USD (skupno s poravnavo v Nemčiji je kazen znašala 1,6 milijarde dolarjev), francoski Alstom 772 milijonov dolarjev, ameriški KBR/Haliburton pa 579 milijonov dolarjev. Ker gre za multinacionalke, pogosto potekajo vzporedni protikorupcijski postopki v več državah hkrati, pri čemer regulatorni organi teh držav medsebojno sodelujejo.
Kazni, ki jih plačujejo korporacije in posamezniki, so zelo visoke, zato korporacije sprejemajo vrsto ukrepov in varovalk za preprečevanje koruptivnih praks. Poleg notranjih pravil za doseganje usklajenosti z zakonodajnimi standardi in zahtevami so zavezanost vodilnih v korporacijah za preprečevanje koruptivnih praks, kjer koli te korporacije delujejo. Sprejemajo kodekse, veliko sredstev namenjajo notranjim avtonomnim službam za nadzor in oceno tveganj in za usposabljanja, posebno pozornost pa namenjajo pregledom tretjih strank, s katerimi sodelujejo po svetu.
Predavateljica je izpostavila pomembnost strogega in učinkovitega nadzora ter pregona zakonsko opredeljenih koruptivnih praks. Prav učinkovitost izvajanja zakonodaje ter strogih sankcij v praksi gre po prepričanju predavateljice zahvala, da sodobne multinacionalke posvečajo vedno več pozornosti, sredstev in usposabljanj za doseganje zahtevanih standardov na področju protikorupcijskega delovanja korporacij.
V drugem delu predavanja je bila razprava namenjena izmenjavi mnenj in pogledov o razvoju protikorupcijske zakonodaje in prakse v Sloveniji, pa tudi v drugih evropskih državah, iz katerih prihajajo tuji študenti na našo fakulteto. Vsi smo se strinjali, da visoki standardi in usklajenost omogočajo uspešnejša dolgoročno poslovanje in razvoj korporacij po državah povsod po svetu. V okviru izobraževanj in usposabljanj managerjev je treba veliko pozornosti namenjati tudi ozaveščanju o pomenu protikorupcijskih praks, če želimo zagotoviti bolj uspešen in bolj vključujoč gospodarski razvoj.
Zapis: izr. prof. Matjaž Nahtigal