Razvoj urbanih območij je drugačen kot izpred 40 let. Problem, ki je izziv na projektu je, da je v Sloveniji preveč avtomobilskega prometa, ki povzroča onesnaževanje okolja, ima sedeč način mobilnosti, prometne zamaške in s tem povezan stres, veliko porabo resursov, kot sta energija in zavzemanje prostora (ceste, parkirišča) ter vzdrževanje. Na drugi strani je uporaba koles(a) cenejša, povzroča manj emisij in stresa ter je za prebivalstvo glede na dohodke bolj dostopno. Nenazadnje avti iz mest izrinjajo ljudi, medtem ko kolesa vračajo mestom življenje. Uspešno so se s izzivom soočili na Danskem v glavnem mestu, kjer ulice danes, nasprotno s sedemdesetimi leti, uporabljajo skoraj izključno kolesarji. Projekt naslavlja primerjalno razvojno vprašanje implementacije trajnostnega dnevnega prevoza na delo in študij v slovenska mesta, ker javni prevoz ne pokriva vseh potreb vsakodnevnih prevozov. Zato je cilj ugotoviti način implementacije trajnostnega načina prevoza vzorčnih mest v Slovenijo pri uporabi kolesa za prevoz na delo.
Vodilni partner projekta
Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede
Vodja projekta
izr. prof. dr., dr. sc. (Republika Hrvaška) Sergej Gričar
Partnerji projekta
-
UP Fakulteta za management: prof. dr. Štefan Bojnec
-
Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko
Šifra projekta
V5-2331
Trajanje projekta
1. 10. 2023 - 31. 3. 2025
Vsebina in cilji projekta
- Uvod, postavitev tima
- Zagotoviti pregled ciljev in podciljev projekta.
- Pojasniti pomen spodbujanja trajnostnih prevozov v slovenskih mestih.
- Omeniti potrebo po analizi dobrih praks iz drugih držav EU in univerz.
2. Pregled dobrih praks
- Raziskati Copenhagenize.com in njegovo vlogo pri spodbujanju mestnega prevoza.
- Analizirati uspešne primere iz drugih mest EU, kot so Gent, Gradec, Stockholm in Kopenhagen.
- Poudariti ključne strategije in pobude, ki se izvajajo v teh mestih za spodbujanje trajnostnega prometa.
3. Pregled literature
- Izvesti obsežen pregled prejšnje empirične literature o mestnih prevozih.
- Povzemati ustrezne ugotovitve in ugotoviti vrzeli v obstoječem znanju/stanju.
4. Zbiranje in analiza podatkov
- Pojasniti metodologijo zbiranja podatkov, vključno z intervjuji s slovenskimi menedžerji in anketo med dnevnimi migranti.
- Opisati postopek opazovanja in analize kvalitativnih podatkov.
- Opisati izbor sekundarnih podatkov iz virov, kot je Statistični urad.
- Pojasniti uporabo regresijske analize in faktorske analize za analizo zbranih podatkov.
- Uporabiti ustrezno programsko opreme, kot je OxMetrics, za posebne tehnike analize.
- Kartirati emisije CO2 in toplogrednih plinov
- Podrobno opisati postopek kartiranja emisij CO2 in toplogrednih plinov (TGP) v Novem mestu in Ljubljani.
- Pojasniti pomen tega kartiranja pri razumevanju okoljskega vpliva vsakodnevne vožnje na delo.
5. Rezultati in ugotovitve
- Predstaviti primerjalno analizo različnih primerov v EU glede trajnostnih praks prevoza na delo.
- Pogovoriti se o ugotovitvah ekonometrične analize gibanja zaposlenih v slovenskih mestih.
- Povzemati vpoglede, pridobljene z anketo in intervjuji z zaposlenimi, menedžerji in zainteresiranimi stranmi politike.
- Podati analizo urbanistične strukture in strategije z upoštevanjem sedanjih in prihodnjih trendov.
- Predstaviti rezultate kartiranja emisij CO2 in toplogrednih plinov.
6. Poslovni načrt ali predlog
- Združiti ugotovitve iz prejšnjih korakov v celovit poslovni načrt ali predlog.
- Začrtati posebna priporočila za odločevalce o tem, kako zgraditi nadaljnje procese za okolju prijazno dnevno vožnjo.
- Poudariti pomen vključevanja identificiranih determinant (ekonomskih, psihosocialnih, okoljskih in zasebnih) v politične odločitve.
7. Testiranje in implementacija
- Pojasniti načrt testiranja predlaganega poslovnega načrta/sheme ali predloga v izbranih organizacijah, kot so univerze, Krka in Revoz v Novem mestu ter državni organi v Ljubljani.
- Izpostaviti pomen sodelovanja in sodelovanja s temi organizacijami pri izvajanju predlaganih sprememb.
8. Zaključek
- Povzemati ključne ugotovitve in priporočila projekta.
- Poudariti možne koristi spodbujanja trajnostnih praks prevoza na delo v slovenskih mestih.
- Poudariti pomen stalnega spremljanja in vrednotenja za zagotavljanje učinkovitosti izvedenih ukrepov.
9. Razširjanje in načrt za prihodnje delo
- Pogovoriti se o načrtu za razširjanje ugotovitev projekta ustreznim deležnikom, vključno z vladnimi organi, urbanisti in drugimi zainteresiranimi stranmi.
- Omeniti potencial za nadaljnje raziskave in sodelovanje za izboljšanje trajnostnih praks prevoza na delo v slovenskih mestih.
Ključne besede
Dnevna mobilnost, primerjalna analiza, dobre prakse, stroškovna učinkovitost, preventiva zdravja, Copenhagenize, poslovni model, analiza, ekonometrija, umetna inteligenca, Ljubljana, Novo Mesto, CO2, toplogredni plini.
Faze projekta in njihova realizacija
DS 1: ZAČETEK PROJEKTA IN PREGLED LITERATURE
DS 2: IZBOLJŠANJE KOLESARSKE INFRASTRUKTURE
DS 3: TRANSFORMACIJA KULTURE VOŽNJE NA DELO IN FAKULTETO
DS 4: RAZVOJ POLITIKE IN DOLGOROČNE STRATEGIJE
DS 5: OCENA UČINKA IN EVALVACIJA
DS 6: DELOVNI PAKET ZA RAZŠIRJANJE: PRENOS ZNANJA IN OZAVEŠČANJE
Bibliografske reference
-
Gričar, S., Lojanica, N., Obradović, S. in Bojnec, Š. (2023). Unlocking Sustainable Commuting: Exploring the Nexus of Macroeconomic Factors, Environmental Impact, and Daily Travel Patterns. Energies, letn. 16, št. 20, 7087. doi: 10.3390/en16207087
Povezave
Vabilo na 2. jesensko šolo: Ekonometrična analiza časovnih serij in panelov s poudarkom na analitiki ekonomskih zakonitosti in trajnostnem razvoju - Alternativa avtomobilu v obliki kolesa za službene namene: 18. in 19. 10. 2024 ter 15. in 16. 11. 2024, v prostorih Univerze v Novem mestu, Rozmanova ulica 18. https://fpuv.uni-nm.si/za_studente/jesenska_sola/
Novica odobren projekt: https://www.fm-kp.si/novice/Odobren_nov_raziskovalni_projekt_Delovanje_Slovenije_v_makroregionalnih_strategijah_EU
Vodilni partner projekt: https://fpuv.uni-nm.si/raziskovanje/programi_in_projekti/crp_2023_trajnostni_prevoz_na_delo_in_studij/
Financiranje
Projekt Delovanje Slovenije v makroregionalnih strategijah Evropske Unije št. V5-2331 sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj iz državnega proračuna v višini 80.000,00 EUR.