Raziskovanje ni dejavnost, namenjena sama sebi, zato so pomembni tako znanstveni kot tudi družbenoekonomski učinki.
Slovenija ima evropsko nadpovprečne znanstvene rezultate, inovacijski sistem je ocenjen tik pod evropskim povprečjem, medtem ko BDP na prebivalca dosega komaj dve tretjini evropskega povprečja. Konkurenčnost slovenskega gospodarska je nizka.
Vsebina projekta je analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovanje in razvoj (RR), analiza (ne)upravičenosti davčnih olajšav za RR in njihov vpliv na RR dejavnost gospodarskih subjektov, primerjalna analiza vlaganj v RR dejavnost za gospodarsko rast ter analiza učinkov vlaganj na RR dejavnost glede na velikost podjetja, področje itd.

Vodilni partner projekta

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

Vodja projekta

prof. dr. Dušan Lesjak

Partnerji projekta

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

• Dušan Lesjak (baza SICRIS)
• Katarina Košmrlj (baza SICRIS)
• Suzana Laporšek (baza SICRIS)
• Borut Likar (baza SICRIS)
• Aleš Lipnik (baza SICRIS)
• Matic Novak (baza SICRIS)
• Nada Trunk Širca (baza SICRIS)
• Matija Vodopivec (baza SICRIS)

Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije

• Kristijan Breznik
• Valerij Dermol
• Vesna Skrbinjek

Šifra programa

V5-1706

Trajanje projekta

1. 4. 2018–31. 3. 2020

Vsebina projekta

Namen projekta je analizirati dobre in slabe strani slovenskega inovacijskega sistema ter izpostaviti dobre prakse uspešnih držav in držav, ki najhitreje napredujejo. Zato bo podrobno proučen evropski inovacijski indeks in globalni indeks konkurenčnosti, opredeljeni pa bodo tudi razlogi za uspešnost in predvsem neuspešnost Slovenije ter kako bi lahko bili bolj uspešni s pomočjo učinkov raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Projekt bo razdelal povezavo med instrumenti financiranja in vrednostjo obeh indeksov, ki do zdaj v literaturi še ni bila obravnavana, in na ta način vplival na razvoj znanosti na področju inovacijskih procesov.

Ključne besede

raziskovanje in razvoj (RR), učinki RR, evropski inovacijski indeks, globalni indeks konkurenčnosti, davčne olajšave za RR, gospodarska rast

Faze projekta in njihova realizacija

1.1 Analiza mednarodnih kažipotov načrtovanja in spremljanja učinkov RR dejavnosti

1.2 Opis kažipotov, ločeno za raziskovalne vede in tip družbenoekonomskega učinka

1.3 Analiza navodil prijaviteljem projektov za maksimizacijo družbenoekonomskih učinkov RR dejavnosti

1.4 Analiza sodelovanja med akademsko in podjetniško sfero po izvedbi financiranih projektov

1.5 Analiza praks iz Slovenije in tujine o učinkovitosti doktorskega študija pri prenosu znanja, predvsem z vidika povezovanja z gospodarstvom in aplikacije znanja v gospodarstvu

2.1 Analiza elementov EII in opis instrumentov, ki so državam, ki so uspešne v posameznem elementu indeksa, k temu pomagali, ter opis instrumentov uspešnih držav na področjih, kjer Slovenija ni uspešna

2.2 Analiza elementov GIK in opis instrumentov, ki so državam, ki so uspešne v posameznem elementu indeksa, k temu pomagali, ter opis instrumentov uspešnih držav na področjih, kjer Slovenija ni uspešna

2.3. Analiza gospodarskih subjektov, ki izvajajo RR dejavnost, kako RR dejavnost vpliva na poslovne rezultate in druge rezultate ter gospodarsko rast

3.1 Mednarodna primerjava davčnih olajšav v EU

3.2. Analiza podjetij, ki uveljavljajo davčno olajšavo za RR in njihovih značilnosti

3.3 Analiza zavrnjenih davčnih olajšav gospodarskih subjektov za RR dejavnost in njihovih vzrokov

3.4 Analiza vpliva davčnih olajšav na RR dejavnost v podjetjih

3.5. Analiza učinka davčnih olajšav na rezultate, tj. na samo poslovanje podjetja ter širše na gospodarstvo in gospodarsko rast ter družbo kot celoto

4.1 Analiza podjetniških povezav za RRS dejavnost in analiza socialnih omrežij MSP

4.2 Analiza vzročno-posledičnih povezav med vhodnimi, latentnimi, spremenljivkami in izhodnimi spremenljivkami glede na moderatorske spremenljivke (kot so panoga, velikost podjetja, lastniška struktura); rezultat je rangiranje dejavnikov/vlaganj glede na njihov vpliv na učinke RR, iz česar bo mogoče sklepati na to, kako velja podpreti RR dejavnost na mikro in makro ravni z upoštevanjem različnih kontrolnih spremenljivk

4.3 Analiza učinkov vlaganj v RR dejavnost glede na velikost podjetij, področje itd

4.4 Pilotska študija izbranih podjetij različnih velikosti in tehnološke opremljenosti

Financiranje

Skupni upravičeni stroški: 50.000,00 EUR
Delež financiranja iz sredstev ARRS: 25.000,00 EUR
Delež financiranja iz sredstev MIZŠ: 25.000,00 EUR