Z realizacijo ciljev programa lahko pričakujemo, da bodo predlagane rešitve prispevale k krepitvi konkurenčnosti proizvodnje, ki je eden izmed temeljnih slovenskih industrijskih sektorjev.

Rezultati raziskovanja bodo prispevali k razvoju znanj na področju managementa izobraževanja in zaposlovanja ter drugih relevantnih znanosti.

V tej raziskavi se obravnava raziskovalni problem kakšna je vloga in vpliv digitalizacije in demografskih sprememb na eko inovacije/krožno gospodarstvo.

Raziskovalno razvojna (RR) sodelovanja vključujejo prehajanje intelektualne lastnine (IL) med partnerji. V slovenskem prostoru primanjkuje izkušenj in znanj o vrstah IL, času nastanka IL, postopku registracije IL, lastništvu IL, možnostih zaščite IL ter prenosa IL glede na tip pogodbenega sodelovanja in financiranje le tega.

Raziskovalni projekt preučuje povezanost RRI aktivnosti z različnimi spodbudami, ki jih v zvezi z izvajanjem RRI aktivnosti podjetjem ponuja država ter povezanost z državnimi spodbudami podprtih RRI izdatkov podjetij in uspešnostjo poslovanja podjetij.

Na osnovi metodologije za spremljanje in vrednotenje poslovnega modela Strateških razvojno- inovacijskih partnerstev (SRIP), smo opravili vrednotenje devetih SRIPov. Osredotočili smo se na spremljanje delovanja SRIPov v obdobju od ustanovitve do konca 2018, izjemoma smo vključili še dogajanja v prvih mesecih 2019. Identificirali smo trende in ocenili, kako se instrument razvija in ali deluje v smeri uresničevanja dolgoročnih ciljev pametne specializacije.

Koordinacija je organizacija različnih elementov kompleksnega sistema z namenom, da je njegovo kolektivno delovanje učinkovito. Kot takšna, koordinacija zajema širok spekter različnih procesov, vključujoč sodelovanje, sinhronizacijo, in tvorjene vzorcev.

V okviru ciljnega raziskovalnega projekta Priprava modela managementa visokošolskega vpisa na javne visokošolske zavode bo analizirana ustreznost veljavnega prijavno-izbirnega postopka za sprejem kandidatov na visokošolske študijske programe.

Potencial vinske in gastronomske ponudbe kot oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji še ni bil ustrezno raziskan in valoriziran v kontekstu razvoja vinskega in gastronomskega turizma (s poudarkom na vinsko turističnih cestah), četudi je ta potencial zaznan in v strateško-razvojnih dokumentih že prepoznan.

Analiziramo vpliv skupne kmetijske politike na regionalne spremembe v madžarskem in slovenskem kmetijstvu. Ocenjujemo učinke dveh programskih obdobij. Osredotočili smo se na vidike kmetijske preobrazbe na ravni kmetije, in sicer na rast kmetijskih gospodarstev s testiranjem Gibratovega zakona in specifičnimi dejavniki povezanimi s kmetijskim gospodarstvom in dejavniki povezanimi z regijo v kateri se nahaja kmetijsko gospodarstvo, učinkovitost in izhod kmetij, zaposlenost na kmetijah (lastno in najeto delo)...