Status študenta

Status študenta se pridobi z vpisom v dodiplomski ali podiplomski študijski program na podlagi razpisa za vpis. Študijski program mora biti akreditiran in vpisan v razvid visokošolskih zavodov. Pogoje za izobraževanje in dokončanje študija določajo Zakon o visokem šolstvu, statut visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program, in študijski program.

Za študente, vpisane na Univerzo na Primorskem velja:

Študent je oseba, ki je vpisana v študijske programe za pridobitev izobrazbe na Univerzi na Primorskem.

Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice določa poseben pravilnik.

Posebne oblike statusa študenta so:

Študenti s posebnimi potrebami oziroma študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v študijskih procesih.

Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na UP

Vloga za študente s posebnimi potrebami

Študenti športniki, umetniki, kulturniki in študenti s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti so osebe, ki so jim zaradi aktivnosti, ki jih opravljajo izven študijskega procesa, priznani posebni pogoji izobraževanja. Poseben status iz prvega in drugega odstavka podeli komisija za študentske zadeve univerze na podlagi vloge in ustreznih dokazil.

Podrobnosti so dostopne v Pravilniku o posebnih statusih študentov Univerze na Primorskem, vendar bodite pozorni, da je Senat UP na svoji 2. redni seji dne 18. 10. 2023 sprejel in potrdil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o posebnih statusih študentov UP. Prav tako vas prosimo, da sledite pravilniku ter oddate VLOGO ZA PRIDOBITEV STATUSA (.word, 37 KB).

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o posebnih statusih študentov UP ter nova vloga za pridobitev statusa sta prav tako objavljena na spletni strani univerze.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Študentke matere oziroma študenti očetje (status lahko pridobi samo eden od staršev, če sta oba študenta) lahko zaprosijo za pridobitev statusa študenta starša skladno s Pravilnikom o posebnih statusih študentov Univerze na Primorskem (glej povezavo zgoraj). 

Študentom, ki imajo status iz 168. člena statuta UP in ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta. O vlogi odloči senat članice oziroma od njega pooblaščena komisija.

Status študenta preneha:

• študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
• študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
• študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
• če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
• če se izpiše,
• če je bil izključen.  

Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha po zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Prekinitev študija se računa od dne, ko je študentu prenehal status študenta.

Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred prenehanjem statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od prenehanja statusa študenta nista minili več kot dve leti.

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu.

Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na pristojni organ članice univerze.

Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prejšnjega odstavka študentu dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

Pravice, ki izhajajo iz statusa študenta

Ko postaneš študent, pridobiš določene pravice (in seveda obveznosti). Pravice so vezane na status študenta, ki ga pridobiš vsako leto ob vpisu in je vezan na trajanje študijskega leta (študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra).

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

• se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij po študijskem programu pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

• lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
• lahko študij zaključijo v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, če visokošolski zavod to dopušča (hitrejše napredovanje),
• se lahko izobražujejo po več študijskih programih hkrati (vzporedno izobraževanje) v skladu s statutom visokošolskega zavoda.

Druge pravice: 

• Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.
• Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Pravice in ugodnosti, ki upoštevajo status študenta, so torej štipendije, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, zdravstveno varstvo ter študentsko delo.

Dodatno leto – podaljšanje zadnjega letnika oziroma absolventsko leto 

Dodatno leto oziroma absolventsko leto je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira oziroma dokonča podiplomskega študija. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventsko leto. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, če :

• ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, če je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; potem mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra),
• ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.     

Pavzerji

Študent, ki ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik, ali če se ne vpiše ponovno v letnik je evidentiran kot pavzer. Študent v takem primeru ne izpolni vpisnega lista. Pavzer izgubi pravice, ki so povezane s statusom (boni, zdravstveno zavarovanje, delo prek študentskega servisa ipd.). V prvem letu pavziranja ima študent enake pravice v zvezi s študijem, kot študent s statusom, npr. ne plača pristopov k izpitom (razen, če gre za 4. in nadaljnje opravljanje) in zagovora diplomskega dela. V drugem letu pavziranja (ne nujno zaporednem) pa so te storitve plačljive.

Če nastopi tretje zaporedno leto pavziranja in želi študent pavzer študij nadaljevati, mora oddati vlogo za nadaljevanje študija na Komisijo za študentske zadeve (KŠZ) preko ŠISA. Če se je v vmesnem času spremenil program, mu lahko komisija določi dodatne obveznosti za dokončanje študija. Storitev je plačljiva.