Osnove raziskovanja v managementu
Monika Tratnik
April 2002
96 str., 16 × 24 cm
ISBN 961-6268-76-7
Razprodano
Ta priročnik je namenjen vsem, ki želijo raziskovati na različnih področjih managementa. Vsebina se naslanja na temelje raziskovanja v družbenih vedah, saj je management ena od njih. Naš namen je prikazati osnovne elemente raziskovanja v managementu, kar pomeni, da bomo pri nadaljnji obravnavi dokaj selektivni. Zato priročnik štejmo kot uvod v raziskovanje v managementu.
Čeprav priročnik obravnava tudi nekatere teoretične vidike raziskovanja, je njegov namen predvsem praktičen: omogočiti tistim, ki želijo z organiziranim razmišljanjem in pridobivanjem podatkov bolje razumeti svoje delovno okolje in poskusiti rešiti probleme ali pa spremeniti nekaj na bolje, da to naredijo na strokoven način.
Obravnavo začenjamo z opisom nekaterih značilnosti sodobnega raziskovanja v managementu. Sledi krajša predstavitev narave raziskovalnega procesa in vrst raziskovalnih projektov. Vsaka raziskava se začne z idejo o temi ali problemu, ki ga želimo raziskati. Na kakšen način izberemo temo, opisujemo v četrtem poglavju.
V raziskovanju najprej pregledamo literaturo in druge vire, ki nas pravzaprav spremljajo ves čas raziskave. O pomenu literature in virov govorimo v petem poglavju. Literatura in drugi viri nam pomagajo pri oblikovanju teoretičnega ozadja raziskave. V šestem poglavju predstavljamo vlogo teorije v raziskovanju.
V preteklosti se je v vseh družbenih vedah raziskovalo predvsem z opisovanjem, s štetjem in z analiziranjem dogodkov in dejstev – torej z ugotavljanjem, kaj se dogaja. Gre za t. i. pozitivističen način raziskovanja. V zadnjih nekaj desetletjih pa se vse več raziskovalcev sprašuje, zakaj se nekaj dogaja in kako. Temu načinu raziskovanja pravimo tudi kvalitativen ali fenomenološki pristop. Osredotoča se na človekovo doživljanje nekega dogodka. O tem bomo več spregovorili v sedmem poglavju.
Opisu metodologij sledi poglavje, v katerem povemo, kaj so hipoteze in raziskovalna vprašanja kot del teoretičnega okvira raziskave. Cilj vsakega raziskovanja je preverjanje zastavljenih teoretičnih izhodišč. Večina raziskav jih preverja v praksi z različnimi raziskovalnimi metodami. V devetem poglavju podrobneje obravnavamo nekatere osnovne metode raziskovanja in razmišljamo, kaj vse upoštevati, ko jih izbiramo v konkretni raziskavi.
Znanstveno raziskovanje od vsakodnevnega loči poseben postopek obravnave dogodka ali pojava. V postopku veljajo načela oziroma kriteriji kredibilnosti, ki jih je potrebno upoštevati v vsaki raziskavi in so predmet desetega poglavja. Za preverjanje hipotez in iskanje odgovorov na vprašanja raziskave zbiramo podatke. Izbiramo lahko med več metodami zbiranja podatkov. Vsaka ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Najpogostejše metode spoznavamo v enajstem poglavju.
Največkrat podatke zbiramo v izbrani skupini ljudi, ki ji pravimo vzorec populacije. Procesu izbire skupine ljudi pa pravimo vzorčenje in ga predstavljamo v dvanajstem poglavju. Ko smo podatke zbrali, jih analiziramo. Analize se razlikujejo glede na naravo podatkov. Več o tem, katera vrsta analize ustreza katerim podatkom, kako izvedemo posamezno vrsto analize in kakšne rezultate lahko pričakujemo, izvemo v trinajstem poglavju. V istem poglavju opisujemo tudi, kako podatke in analize podatkov predstavimo in interpretiramo.
Priročnik zaključujemo s poglavjem, v katerem govorimo o pripravi
in pisanju poročila o raziskavi.
Seznam preglednic
Seznam slik
1 Uvod
2 Nekatere značilnosti raziskovanja v managementu
3 Narava raziskovalnega procesa
4 Tema in naslov raziskovalnega projekta
5 Pregled literature in drugih virov
6 Vloga teorije pri raziskovanju
7 Metodologija raziskovanja
8 Hipoteze in vprašanja
9 Metode raziskovanja
10 Kredibilnost
11 Zbiranje podatkov
12 Vzorčenje
13 Analiza podatkov in interpretacija
14 Pisanje poročila
Uporabljena in priporočena literatura